V Laškem na ogled evropski pokal in predmeti Dončića, Dragića, Vilfana
Od superg Gorana Dragića do evropskega pokala. V Laškem lahko pokukate v bogato zgodovino slovenske košarke. Kaj vse skriva razstava?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zgodba slovenske košarke je zgodba številnih generacij igralk in igralcev, trenerjev, športnih delavcev, navijačev ter družin. Vsi so skozi desetletja soustvarjali skupnost pod koši, pravijo organizatorji razstave v Laškem, ki želijo z razstavo pokazati, da dediščina ni nekaj oddaljenega ali zaključenega, temveč živ proces, ki se neprestano nadaljuje.
V Muzeju Laško je v sodelovanju z Muzejem športa na ogled občasna razstava Dediščina pod košem. Osrednje sporočilo razstave je, da košarka na Slovenskem ni zgolj igra ali niz rezultatov. Ni le športna panoga, temveč pomemben del slovenske kulturne in športne identitete. Je živa dediščina, ki se že desetletja prenaša iz generacije v generacijo. O razstavi smo se po uradnem odprtju pogovarjali s kustosinjo in avtorico razstave Majo Hakl Saje.
Na ogled tudi pokal iz Istanbula
Razstava Dediščina pod košem v Laško prinaša zgodbo slovenske košarke in njenega razvoja. Zakaj se vam zdi pomembno, da športno dediščino ohranjamo tudi v muzejih?
Muzeji skrbijo za ohranjanje spomina na dosežke, ljudi in vrednote, ki so zaznamovali naš prostor. Šport pogosto povezujemo z medaljami in uspehi, vendar za njimi stojijo številne osebne zgodbe, predmeti in dokumenti, ki pomagajo razumeti razvoj družbe in časa, v katerem so nastali. Če teh zgodb ne zbiramo, raziskujemo in predstavljamo javnosti, lahko hitro izginejo iz kolektivnega spomina.
Kateri predmeti ali osebne zgodbe na razstavi so najbolj zanimivi oziroma obiskovalcem najnazorneje približajo zgodovino slovenske košarke?
Razstava je sestavljena iz dveh delov. Zunanji del razstave, panoji ob Pivnici ob Savinji, prikazuje desetletja razvoja košarke na Slovenskem, tako v času Jugoslavije kot v obdobju samostojne Slovenije. Osrednji del, ki je na ogled v prostorih Muzeja Laško, pa slovensko košarkarsko dediščino predstavlja skozi prizmo velikih tekmovanj, od državnih, evropskih in svetovnih prvenstev do olimpijskih vrhuncev. Pri pripravi smo si prizadevali enakovredno predstaviti obdobje Jugoslavije in samostojne Slovenije ter tako moško kot žensko košarko.
Med največje dragulje, ki so na ogled, sodi pokal Nikolaja Semaška. Osvojili so ga slovenski košarkarji leta 2017 v Istanbulu, ko so prvič v zgodovini samostojne države osvojili naslov evropskih prvakov.
Posebno pozornost pritegnejo tudi superge Gorana Dragića, akreditacija Luke Dončića, dres Marka Milića, Jake Blažiča ali Teje Oblak ter trenirka Petra Vilfana s svetovnega prvenstva v Manili, na katerem je Jugoslavija drugič osvojila naslov svetovnega prvaka.
Prva medalja z evropskih prvenstev
Na ogled je prva medalja z evropskih prvenstev, ki jo je osvojila jugoslovanska ženska reprezentanca, pa maskote evropskih prvenstev in olimpijskih iger. Svoje mesto je dobil Lipko, uradna maskota evropskega prvenstva 2013 v Sloveniji.
Veliko vrednost imajo fotografije in dokumenti, povezani s prelomnimi trenutki slovenske in jugoslovanske košarke, med njimi naslov svetovnih prvakov v Ljubljani leta 1970, evropski naslov Slovenije leta 2017 in prvi olimpijski nastop slovenske reprezentance v Tokiu. Obiskovalci lahko prisluhnejo tudi pričevanjem nekdanjih košarkarjev in košarkaric.
Pri razstavi smo želeli šport povezati tudi z umetnostjo in modo. Obiskovalci lahko najdejo frizerski pribor priznanega ljubljanskega frizerja Svetozarja Kamenariča, ki je ustvaril znamenito »AŠK frizuro«, povezano s košarkarji AŠK Olimpije. Na ogled je posebna vrtljiva sestavljanka štirih popart portretov slovenskih košarkarjev in košarkaric, ki jih je ustvarila nekdanja košarkarica in umetnica Danica Guberinič.
Velike reprezentančne zgodbe se začnejo na domačih igriščih
Laško ima posebno mesto na slovenskem košarkarskem zemljevidu. Kako se ta lokalna zgodba odraža v razstavi?
Laško je bilo skozi desetletja eden pomembnih košarkarskih centrov v Sloveniji, z izjemno tradicijo kluba Zlatorog in številnimi posamezniki, ki so pustili pečat tako v domačem kot reprezentančnem prostoru. Lokalna zgodba se odraža predvsem skozi sporočilo, da se vse velike reprezentančne zgodbe začnejo na domačih igriščih in v lokalnih skupnostih. Tako je mesto samo vključeno v razstavo na zunanjih panojih s fotografskim gradivom.
So k razstavi s predmeti in spomini prispevali tudi domačini, nekdanji košarkarji, klub oziroma lokalni zbiratelji?
Ob gostovanju v Laškem smo sodelovali s STIK-om Laško in Muzejem Laško. Slednji je bil naš partner že leto prej, ko je tu gostovala razstava »Muzej športa: Varuh športne dediščine«. Že takrat smo napovedali nadaljnje sodelovanje, zato smo še posebej veseli, da smo obljubo letos tudi uresničili.
Na odprtju je bil tudi Miro Firm, nekdanji košarkar, trener in športni delavec, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem pomembno zaznamoval razvoj košarke v Laškem. Povezali smo se s KK Thermana Laško, poseben gost odprtja pa je bil Lipko.
Pogosto se zgodi, da obiskovalci po ogledu doma poiščejo stare fotografije, časopisne izrezke, priznanja ali predmete, za katere prej niso vedeli, da imajo pomembno zgodovinsko vrednost. Nato nas kontaktirajo in tako skupaj dopolnjujemo mozaik slovenske športne dediščine.
Kaj si želite, da bi obiskovalci odnesli od ogleda razstave?
Predvsem si želimo, da bi obiskovalci po ogledu razstave odšli z zavedanjem, da slovenska košarka ni nastala čez noč, temveč je rezultat dolgoletnega dela številnih generacij. Za vsakim uspehom stojijo posamezniki, klubi, trenerji, prostovoljci, starši in navijači, ki so prispevali svoj del k tej zgodbi.
Pri mlajših obiskovalcih želimo spodbuditi radovednost in zanimanje za zgodovino slovenskega športa. Morda bodo ob zgodbah o Ivu Daneuu, Juretu Zdovcu, Petru Vilfanu, Poloni Dornik ali evropskih prvakih iz leta 2017 spoznali, da uspehi, ki jih danes pogosto jemljemo kot samoumevne, temeljijo na desetletjih predanega dela, razvoja in vztrajnosti.
Pri starejših obiskovalcih razstava pogosto odpira prostor za spomine, pogovore in ponovna srečanja z obdobji, ki so zaznamovala njihovo mladost. Mnogi se spomnijo prvih tekem, navijanja za domači klub, uspehov svojih športnih junakov ali velikih reprezentančnih zmag. Če razstava med generacijami spodbudi pogovor o skupni športni dediščini, je svoj namen dosegla.
Dediščina košarke ni nekaj, kar pripada le preteklosti
Piše se vsak dan znova, na treningih, tekmah in igriščih po vsej Sloveniji. Prav zato je pomembno, da poznamo njene korenine in jih ohranjamo tudi za prihodnje generacije. Hkrati želimo opozoriti na pomen ohranjanja športne dediščine, od predmetov, fotografskega in dokumentarnega gradiva, do osebnih spominov in pričevanj. Prav ti namreč omogočajo, da zgodbe slovenskega športa ostanejo žive tudi za tiste, ki prihajajo za nami.
Razstava Muzeja športa bo na ogled v Muzeju Laško do 28. januarja 2027.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.