Od tekmeca do trenerja: Zeljković ima s Celjem precej zanimivo zgodovino
Še pred dobrim tednom jih je premagal. Zdaj je tudi uradno, da bo sedel na njihovi klopi. Zoran Zeljković prihaja v Celje, kjer ima nekaj neporavnanih računov. V knežje mesto se zadnje mesece vračajo nogometaši, ki so tukaj naredili prve nogometne korake ...
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zoran Zeljković bo odslej sedel na celjski trenerski klopi. Še 6. septembra je na stadionu Z'dežele kot trener Kopra slavil zmago nad Celjem, danes se v knežje mesto vrača v povsem drugačni vlogi. Že na prvi evropski tekmi jih bo vodil kot strateg. Celjska ekipa bo ob 9.45 poletela v Köln z letališča Jožeta Pučnika, kjer bo za medije prvič na voljo tudi novi trener Zoran Zeljković.
S temi besedami pa so njegov prihod naznanili v njegovem novem domačem klubu: "Nogometni klub Celje sporoča, da je novi trener članske ekipe Nogometnega kluba Celje postal Zoran Zeljković, ki se na klop Grofov seli iz FC Koper."
Na družbenih omrežjih njegovega nekdanjega kluba so se poslovili tudi od strokovnega štaba, ki z Zeljkovićem prihaja v Celje.
"Ob plačilu odškodnine se seli v Celje. Tako kot tudi pomočnika Džengis Čavušević in Jovan Vidović, trener vratarjev Benjamin Levak in analitik Maks Gantar." Celjski klub jim ni sicer namenil niti besede.
Kako hitro se bo prilagodil na novo okolje?
Človek, ki je še pred dobrim tednom iskal način, kako premagati Celjane, bo odslej iskal načine, kako jih voditi do zmag. Njegov prihod zato ni le nova trenerska menjava, temveč vrnitev človeka, ki ima s klubom precej daljšo in bolj zanimivo zgodovino, kot bi lahko sklepali na prvi pogled. In nekaj neporavnanih računov.
»Ko si enkrat trener, se moraš znati prilagajati okolju,« je pred natanko letom dni povedal v Delovem nogometnem podkastu VAR. Zeljković bo moral zdaj to misel uporabiti v praksi. Celje namreč zelo dobro pozna: nekoč ga je spoznaval kot pomočnik, pozneje kot tekmec, danes se v klub vrača kot človek, ki bo moral prevzeti odgovornost za rezultate.
Celje je poznal, še preden je postal samostojni trener
Zeljkovićeva zgodba s Celjem se je začela precej pred njegovim prihodom. Septembra 2017 se je pridružil strokovnemu štabu takratnega glavnega trenerja Dušana Kosića. V tej vlogi je sodeloval na 45 tekmah, oktobra 2018 je celjski klub zapustil in se podal na samostojno trenersko pot. Njegov odhod je bil nekoliko nepričakovan in je v celjskem okolju povzročil precej nezadovoljstva.
Po odhodu iz Celja je Zeljkovićeva trenerska pot vodila prek Ilirije do Krke, ki jo je popeljal na prag uvrstitve v 1. SNL, a moral v dodatnih kvalifikacijah priznati premoč FC Kopru. Prav obalni prvoligaš ga je nato angažiral za novega trenerja. V svoji prvi sezoni na klopi Kopra je ekipo, ki je navduševala s prepoznavnim napadalnim pristopom, popeljal do pokalne lovorike in jo vse do konca držal v boju za naslov državnega prvaka.
Oktobra 2023 je prevzel vodenje Olimpije, s katero je dosegel tudi prvi dve zmagi ljubljanskega kluba v skupinskem delu UEFA Conference League. Nato se je prvič preizkusil v tujini, kjer je v prvi polovici sezone 2024/25 uspešno vodil latvijsko Audo. Dobre predstave so mu prinesle naslednji korak v karieri – selitev v rusko prestolnico in vodenje tamkajšnjega drugoligaša Rodine Moskva.
Oktobra 2025 se je 46-letni strokovnjak vrnil na klop FC Kopra, kjer je ostal do današnjega prihoda v Celje.
Tudi kot igralec je imel za seboj razgibano pot. Ljubljančan, rojen maja 1980, je prve nogometne korake naredil pri Šmartnem, nato igral za Ljubljano, Ivančno Gorico, Domžale, Interblock, Olimpijo in Krko. Preizkusil se je tudi na Cipru, Madžarskem in v Avstriji, leta 2008 je vpisal svoj edini nastop za člansko reprezentanco Slovenije. Njegova trenerska pot je bila nato precej bolj odmevna. S Koprom je leta 2022 osvojil slovenski pokal, v minuli sezoni je koprsko ekipo popeljal do drugega mesta v prvenstvu in bil izbran za najboljšega trenerja sezone.
Vmes je Celje spoznal predvsem kot tekmeca
Ko je Zeljković po odhodu iz Celja začel samostojno trenersko pot, se je odnos med njim in knežjim klubom spremenil. Celje ni bilo več okolje, v katerem je deloval, temveč eden od tekmecev, ki jih je moral premagovati.
Še posebej izrazito je bilo to v njegovem obdobju na klopi Olimpije. Leta 2024 je v pogovoru za Siol poudaril, da moč Celja ni bila zgolj posledica prihoda Alberta Riere. Po njegovem mnenju je klub pomemben napredek naredil že prej, v obdobju, ko ga je vodil ukrajinski trener Roman Pilipčuk, in je bil že takrat resen konkurent Olimpiji.
Rieri je pri tem le priznal pomembno vlogo. Dejal je, da je Celje po njegovem prihodu dobilo dodatno samozavest, predvsem pa vero, da lahko naredi več tudi na evropskem prizorišču. Zeljković je moral medtem iskati način, kako takšno Celje ustaviti. Pred enim od obračunov ga je označil za »najboljšo ekipo« in svojo ekipo opozoril, da mora proti takšnemu tekmecu igrati pogumno, vendar ne naivno.
Marca 2024 sta se Olimpija in Celje v Stožicah razšla z 1:1. Zeljković je po tekmi ocenil, da je njegova ekipa Celjane nadigrala, a je Olimpija do izenačenja prišla šele v zaključku tekme. Nekaj tednov pozneje je bila zgodba drugačna. Aprila je Celje na domačem igrišču premagalo Olimpijo z 1:0 in si zagotovilo naslov državnega prvaka. Zeljković po tekmi ni iskal izgovorov.
»Mi smo svoje priložnosti za naslov prvaka zapravili že veliko prej,« je kot trener Olimpije dejal iskreno in Celjanom priznal zasluženo zmago.
Tudi po vrnitvi v Koper je Celje ostalo merilo
Ko se je leta 2025 vrnil na koprsko klop, je Celje znova postalo eden njegovih glavnih tekmecev. In Zeljković o njem ni govoril kot o naključnem prvaku, temveč kot o ekipi, ki jo je bilo treba jemati zelo resno.
Marca letos je pred obračunom na Bonifiki poudaril, da igrajo proti »najboljši ekipi v državi« in da jih čaka zahteven izziv. Koper je tekmo izgubil z 0:1, Zeljković je kljub porazu menil, da je bila njegova ekipa v drugem polčasu boljša in da je ustvarila dovolj priložnosti.
Maja je sledila še ena zanimiva epizoda. Koper je v zadnjem krogu sezone gostoval v Celju in zmagal z 2:1. Na dan, ko so Celjani kljub porazu dvignili pokal za naslov državnega prvaka. Zeljković je zmago proti prvaku označil za lepo popotnico za naprej.
Potem je letos prišel 6. september. Koper je pod Zeljkovićevim vodstvom gostoval na zdaj njegovem domačem stadionu Z'dežele in zmagal z 1:0. Edini zadetek je dosegel Brown Irabor, Celjani pa kljub želji po zmagi niso uspeli izkoristiti svojih priložnosti. Zeljković je tako Celje premagal še v svoji zadnji tekmi proti nekdanjemu klubu, preden se je njegova zgodba s Koprom končala.
Zdaj bo moral voditi tudi Sešlarja
Posebno poglavje Zeljkovićevega prihoda v Celje je Svit Sešlar. Njuna pot se je križala že v času, ko je bil Sešlar posojen Krki. Takrat mladi nogometaš pod Zeljkovićevim vodstvom ni dobil veliko priložnosti. Leta pozneje je Sešlar javno povedal, da z nekdanjim trenerjem nimata razčiščenih vseh stvari in da se tekem proti njegovim ekipam zato še posebej veseli.
Zeljković mu je odgovoril precej mirno, a jasno. Pohvalil ga je kot nogometaša, ki zelo dobro razume nogomet in ima nekaj več, obenem pa poudaril, da bi bilo zanj bolje, če bi v prihodnje odgovarjal na igrišču in ne zunaj njega. Dodal je tudi, da Sešlar pozneje ni igral niti pod nekaterimi drugimi trenerji, zato sam ni bil edini, ki je takrat videl stvari drugače.
Danes je Sešlar eden ključnih obrazov Celja. Zeljković tako prihaja v slačilnico, v kateri bo tudi nogometaš, s katerim ima zanimivo skupno preteklost. Kakšen bo njun odnos v novem razmerju trener–igralec, bo zato zagotovo ena od zgodb, ki bodo spremljale začetek njegovega mandata.
Riera, še ena povezava z njegovo celjsko zgodbo
Ob Sešlarju je zanimiva tudi Zeljkovićeva zgodovina z Albertom Riero. Španec je Celje popeljal do naslova prvaka in pomembno zaznamoval obdobje, v katerem se je klub dokončno uveljavil tudi na evropskem zemljevidu.
Zeljković in Riera sta se v slovenskem nogometu večkrat znašla na različnih straneh, njuna komunikacija pa ni bila vedno najbolj diplomatska. Zeljković je Rieri nekoč očital, naj se ukvarja predvsem s seboj, in poudaril, da prvo mesto na lestvici še ne pomeni, da je trener »spil vso pamet tega sveta«. Riera je pozneje dejal, da Zeljkovića kot človeka ne more ocenjevati, ker se z njim praktično ni poznal, pod vprašaj pa je postavil njegove sposobnosti pri vodenju skupine.
Danes Riere v Celju ni več, standardi, ki jih je pomagal postaviti, pa ostajajo. NK Celje je v zadnjih letih postalo klub z višjimi ambicijami, kot jih je imel nekoč. Osvojili so naslov prvaka, naredili evropski preboj in si ustvarili okolje, v katerem zgolj konkurenčnost v slovenski ligi ni več dovolj.
V takšno Celje zdaj prihaja Zeljković. Pozna njegove igralce, tekmece, načine, kako so ga prejšnji klubi poskušali ustaviti. Pozna tudi občutek, ko proti Celju izgubiš in občutek, ko ga premagaš.
Pred leti je bil v celjskem strokovnem štabu pomočnik. Nato je postal trener, ki je Celje analiziral kot tekmeca. Še 6. septembra je sedel na koprski klopi in ga premagal. Danes se vrača tja, kjer je nekoč začel. Tokrat ne kot pomočnik, ampak kot prvi trener in človek, ki bo moral dokazati, da zna klub, ki ga je dolga leta poznal z druge strani igrišča, zdaj tudi voditi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
