Če je smeh pol zdravja, so komedije potem res zdravilo?
Znanstveniki so preverjali, kaj se v telesu dogaja med smehom. Rezultati kažejo, da lahko komedije zmanjšajo stres, zato je ta konec tedna na platformi MOVE posvečen prav komedijam.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pravijo, da je smeh pol zdravja. Znanstveniki pa so pregovor vzeli skoraj dobesedno: ljudi so spravljali v smeh, jim predvajali komične posnetke ter nato merili njihov stresni odziv in raven kortizola. Rezultati kažejo, da smeh ni zgolj prijeten stranski učinek dobre komedije, temveč lahko pozitivno vpliva tudi na naše telo.
Zakaj je nekaj sploh smešno?
Tu se znanost sreča s komedijo. Humor pogosto temelji na neskladju oziroma kršenju pričakovanj. Če človek pride v hotel, prevzame ključ in mirno odide v sobo, se verjetno ne bomo smejali. Če se izkaže, da je rezervacija napačna, ga v avli čaka bivša partnerica, receptor nekaj skriva, on pa skuša vse rešiti z vedno slabšimi lažmi, dobimo precej boljši komični material.
Psihologa Peter McGraw in Caleb Warren sta to razložila s teorijo benigne kršitve. Po njej je nekaj lahko smešno, kadar zaznamo, da je nekaj narobe, nenavadno ali neprimerno, vendar hkrati dovolj varno, da nas ne ogroža.
Človek, ki se resno poškoduje, ni smešen. Človek, ki teatralno pade čez stol, vstane in se pretvarja, da se ni nič zgodilo, pa lahko je.
Balkan: kjer katastrofa postane anekdota
Prav na tej tanki črti že desetletja pleše balkanska komedija. Biće novih leta, Hotel Beograd, Složna braća – Next Đeneration, Neki bolji ljudi, Penal i seksualni život Ane Đ., Komedija na tri sprata in druge regionalne zgodbe, ki jih lahko gledamo na platformi MOVE, pogosto gradijo humor iz nečesa zelo preprostega: vsakdanjega kaosa.
Družina? Zaplet. Ljubezen? Še večji zaplet. Denar? Ni ga dovolj. Sosedje? Vedo vse. Birokracija? Nihče ne ve, kaj se dogaja. Služba? To je pa šlo že predaleč. In človek, ki naj bi vse skupaj rešil? Pogosto je prav on razlog, da je položaj postal še slabši.
Balkanski junak praviloma ni superjunak z ogrinjalom. Je človek, ki verjame, da se bo že nekako znašel. »Snaći ćemo se« je skoraj njegova nadnaravna sposobnost. Načrt sicer pogosto propade, vendar je prav takrat najbolj zabavno.
Zakaj se smejimo težavam drugih?
Pomembna je psihološka distanca. Če se prepir med družinskimi člani dogaja nam, je lahko izjemno neprijeten. Če enak prepir gledamo na televiziji, se lahko od njega čustveno nekoliko oddaljimo. Vemo, da likom ne bo treba živeti s posledicami, zato lahko situacijo doživimo kot zabavno.
Humor lahko tako pomaga tudi pri uravnavanju čustev. Raziskovalca Andrea Samson in James Gross sta humor obravnavala kot strategijo, ki lahko pomaga zmanjševati negativna in krepiti pozitivna čustva. Pri tem pa ni vseeno, kakšen humor uporabljamo – dobronameren humor nima nujno enakega učinka kot poniževanje ali agresivno norčevanje.
Prav zato je lahko televizijska katastrofa zabavna, naša lastna katastrofa pa precej manj.
Torej: je komedija zdravilo?
Ne. Vsaj znanstveno dokazano še ni, zato za zdaj še ni podlage za to, da bi komedijo predpisovali namesto zdravljenja. Toda podatki vseeno kažejo, da je smeh povezan z zmanjšanjem fiziološkega stresnega odziva in da lahko humor pomaga pri čustveni regulaciji.
Zato vprašanje morda ni, ali so komedije zdravilo. Bolj zanimivo je, zakaj jih pogosto poiščemo prav takrat, ko nam ni do smeha.
Morda zato, ker balkanska komedija ne obljublja, da bo življenje lepo. Obljublja nekaj precej bolj realističnega: vse bo šlo narobe, nekdo bo zakompliciral, načrt bo propadel in glavni junak bo naredil še eno katastrofalno napako.
Ampak če se lahko temu skupaj nasmejimo, je svet za nekaj minut nekoliko lažji.
In če to ni ravno zdravilo, je vsaj terapija, za katero ne potrebujemo napotnice.
