Mario Pešić ima blagoslov družine pokojnega Jasmina Stavrosa
Mario Pešić razkriva, kako mu je Jasmin Stavros spremenil življenje, zakaj njegove pesmi prepeva tudi hčerka Demi in kaj pripravlja za Aktualov rojstni dan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mario Pešić je leta 2022 v oddaji Znan obraz ima svoj glas navdušil z imitacijo Jasmina Stavrosa, ki je njegovo življenje zaznamovala precej bolj, kot si je takrat predstavljal. Danes z originalno zasedbo pokojnega pevca Naranča pripravlja poseben glasbeni poklon na Aktualovem rojstnemu dnevu, ob tem pa usklajuje redno službo, ustvarjanje in družinsko življenje. V iskrenem pogovoru nam je zaupal, kako ga je Stavros spremenil, zakaj mu je družina največja opora in kako njegove pesmi doma prepeva tudi petletna hčerka Demi.
Leta 2022 ste v oddaji Znan obraz ima svoj glas navdušili z imitacijo Jasmina Stavrosa. Kako močno vas je ta nastop zaznamoval?
To me je dejansko zelo zaznamovalo na dva načina. Najprej sem presenetil samega sebe. Nisem vedel, v kakšne čevlje se podajam, niti koliko ljudem to dejansko pomeni. Odprlo mi je oči, kaj pomeni biti glasbeni obrtnik, zabavati ljudi in biti tam zanje, nasmejan, v dobrem in slabem. To sem videl pri Stavrosu in tega me je naučil. Sam prej glasbe nisem gledal skozi obrt, ampak predvsem skozi umetnost, skozi izražanje samega sebe. To je bil prelomni trenutek v mojem glasbenem življenju. Rekel sem si: »Vau, jaz bi še to. To sem jaz iskal.«
Spoznal sem, kaj pomeni biti profesionalen glasbenik, kaj pomenijo dogovori, koledar, stisk roke, pogodba. Prej nisem imel niti svojega s. p. In potem se ti zgodi nekaj nepredstavljivega. Vse se je spremenilo s tem nastopom, vse.
Takrat ste Jasmina Stavrosa tudi osebno spoznali. Kakšen vtis je na vas naredilo srečanje in ali sta pozneje ostala v stikih?
Prišel je v oddajo, ampak zunaj oddaje se nisva spoznala. Izmenjala sva le nekaj stavkov. Pozneje mi je njegov menedžer povedal, da si je Stavros želel, da bi skupaj nastopila, ker mu je bila imitacija res všeč. Pravil mi je, da je bil Stavros redko tako nasmejan in da ga že dolgo ni videl tako radostnega. Res je bil ponosen na ta nastop.
Do sodelovanja žal ni prišlo, ampak ljudje so bili tisti, ki so me vedno znova vračali k Stavrosu. Klicali so me in spraševali, ali bi lahko prišel zapet njegove pesmi. In to je bilo eno povabilo, drugo, tretje. Lahko bi jih odklanjal, ampak sem se zavestno odločil, da Stavrosa povabim v svoje življenje. Da vidim, kaj mi lahko pokaže, kaj me lahko nauči in kaj mi lahko da. In daje mi ogromno.
##M24VIDEO-147##
Stavrosove pesmi so vas spremljale že v otroštvu. Imate nanj kakšen poseben spomin iz tistih let?
Z bratom Markom sva bila enkrat na njegovem koncertu. Spomnim se, da je imel okoli vratu medaljon svetega Benedikta, prav takšnega, kot sem ga imel tudi jaz. Takrat sem si rekel, kakšno naključje, da ima on enak obesek kot jaz. Tega trenutka se spomnim še danes, približno petnajst let pozneje.
Ko zdaj pogledam nazaj in povežem vse te dogodke, se mi zdi vse skupaj res neverjetno. Tudi ko razmišljam o njegovih vrednotah, o tem, koliko mu je pomenilo iskanje resnice in tega, kaj je moralno dobro, se lahko s tem zelo poistovetim.
Zdaj se vračate na oder, na katerem je imel Stavros enega svojih zadnjih velikih nastopov. Tokrat boste nastopili z njegovo originalno zasedbo. Kako je prišlo do sodelovanja?
Nastopamo samo z originalnim Stavrosovim bendom Naranča, z njegovim menedžerjem in z blagoslovom njegove družine. Drugače tega ne bi počel.
Že lani sem kontaktiral člane skupine Naranča, če bi mogoče kaj naredili skupaj. Veseli so bili klica, ampak takrat čas še ni bil pravi. Letos sem jih znova poklical in dogovorili smo se, da bi se lahko dobili ter poskusili kaj ustvariti. Sprva nismo razmišljali širše od tega. Potem pa je Ljubo Perić rekel, da če se že lotimo tega, naredimo nekaj konkretnega in se Stavrosu dostojno poklonimo.
Vse se je zgodilo zelo organsko. Nihče nikogar ne sili, nihče ne pritiska. Stvari se preprosto dogajajo.
##M24VIDEO-148##
##M24VIDEO-150##
Se je v teh letih spremenil tudi vaš način imitacije Stavrosa?
Zdaj sem ga ponotranjil. V oddaji Znan obraz ima svoj glas sem poskušal ujeti vsak njegov gib, vsako podrobnost, da bi ga čim bolje predstavil v tistih dveh minutah. Danes pa lahko ustvarjam tudi nekaj novega, nekaj, kar bi si morda želel sam Stavros.
Ne gre več za to, da moraš ponoviti vsako njegovo besedo in vsak gib. Bistvo je, da poskušaš ponotranjiti njegov način razmišljanja in se potem skozi to tudi sam izraziti.
Glasba zavzema velik del vašega življenja. Kako pa na vse skupaj gledata žena Sanja in petletna hčerka Demi?
Zelo, zelo me navdušujeta. Sploh tamala zna vse pesmi od Stavrosa. Doma se veliko muzicira, poslušamo glasbo, predvajam jima stvari, ki jih ustvarjam, in vprašam, kako se jima zdijo.
Potem pa se zgodi, da smo ravno pri kosilu ali počnemo nekaj povsem običajnega, pa tamala začne peti: »Opala, ljubavi ...« Torej poje Stavrosa, ne pa Maria Velikega. (smeh)
Partnerka me zelo podpira in spodbuja, da bi še več nastopal, ker res verjame vame. Pravi mi, da je to zame. Jaz pa ji odgovorim, da je v meni tudi Mario Veliki in da moram iz sebe spraviti še svojo avtorsko glasbo. Ona pa pravi: »Ja, pa daj ven.«
Poleg glasbe ste se v preteklosti ukvarjali tudi s slikarstvom. Še vedno slikate?
Da, še vedno slikam. Glasba me je naučila, da naj tudi pri slikarstvu ne čakam samo na trenutek navdiha, ampak naj poskušam biti bolj dosleden in iz tega nekaj ustvariti. Zdaj delam svojo avtorsko glasbo in za vsako pesem naslikam tudi sliko, ki poskuša ujeti njeno misel oziroma sporočilo. Pod imenom Mali veliki sem izdal že tri EP-je, načrtoval sem tudi nove izdaje, ampak potem se je zgodil Stavros.
Poleg vsega imam še osemurni delovnik in včasih moj mentalni procesor preprosto peša. Imam družino, petletno hčerko, ženo in vsega ne moreš početi hkrati. Zato sem zdaj večino preostale energije namenil temu projektu, da se res dostojno poklonimo kralju zabave.
##M24VIDEO-149##
Kaj pa najraje počnete, ko ne ustvarjate glasbe, ne slikate in niste v službi?
Da, gejmam, totalno! Igram računalniške igre, predvsem DayZ, postapokaliptično igro, v kateri moraš preživeti. Vse mogoče bolezni so v igri, različne nevarnosti in res moraš napeti mišice.
Stavros je bil del vašega otroštva, danes pa so njegove pesmi tudi del življenja vaše žene in hčerke. Kako doživljate to posebno povezanost?
Doma smo ga poslušali na kasetah. Bil je del naše družine, ker smo ga res velikokrat poslušali. In zdaj je na neki način spet del družine. Meni je to velika čast. Zanimivo je tudi, da nas ta zgodba povezuje z bratom in starši. Vsak ima svoje življenje, svoje obveznosti, ampak zaradi tega se mogoče večkrat slišimo, kot bi se sicer.
Včasih si res mislim, da moraš življenju preprosto pustiti, da naredi svoje. Mogoče nismo močnejši od vseh zakonov, ki nas obdajajo, čeprav bi si to želeli. Mogoče moraš kdaj samo malo počakati, leto ali dve, in pogledati, kaj se bo zgodilo. Jaz sem se odločil, da pustim. In nekaj se dogaja.
Preberite tudi: