Kako vnuka Elde Viler doživljata glasbeno dediščino none in mame Ane Dežman
Družinska glasbena dediščina, ki živi naprej: otroka Ane Dežman odraščata ob pesmih svoje mame in none Elde Viler. Ali že stopata po njunih stopinjah?
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Slovenska operna pevka in pevka zabavne glasbe Ana Dežman je že leta prisotna na slovenski glasbeni sceni. Kar ni presenetljivo, saj ji je bila glasba zagotovo položena v zibko. Težko bi bilo drugače, saj sta njena starša legendarna slovenska pevka Elda Viler in pokojni akademski glasbenik Anton Dežman. Ana, ki se je na Slovenski popevki prvič predstavila leta 2000, letos pa prevzema štafeto mamine glasbene dediščine.
"Imela sem poslovilni koncert, nastopala sem tudi po Sloveniji s triom in s tem zaključila svoje poslanstvo. Predajam štafeto svoji hčerki, ki bo nadaljevala moje delo, sicer pa je že prevzela vse moje pesmi, ki jih dobro interpretira. To je železni repertoar, večne melodije, za vedno. Mi smo bili pionirji, danes nastaja sodobna glasba, a vprašanje je, kako dolgo bo ostala, je ob tem povedala Elda. Ravno zaradi te družinske povezanosti pa smo z Ano govorili o naslednji generaciji, njenih otrocih, desetletni Klari in osemletnem Martinu.
Koliko je pri vas doma prisotna glasba?
Rada imam tudi tišino. Drugače pa hči igra klavir in je vsak dan v dnevni sobi slišati glasbo. Ko so koncerti in priprave, se seveda upevam in vadim, si pojem kakšno pesem, ali pa svojo glasbeno idejo. Včasih mi zapaše in si kar zavrtim naglas glasbo po svojem okusu, in tako padem v neki drug svet.
Se vam zdi, da otroka čutita glasbeno dediščino vaše družine?
Da, jo čutita in se je zavedata oba. Klara tudi prepeva nekatere mamine pesmi in jih zna na pamet.
Sta ponosna na svojo mamo in na svojo babico?
Sta, čeprav ne pokažeta to pretirano. Kličeta jo nona, zdi se jima zabavna, še posebej ko nastopa ali jo vidita na televiziji. Večkrat ju tudi kaj pokritizira, tako kot none to znajo. Ji pa kar prisluhneta in jo imata rada.
Ju usmerjate v glasbo?
Kot rečeno starejša Klara igra klavir tretje leto, lansko leto je prejela zlato plaketo za mladega virtuoza na mednarodnem tekmovanju, ki je potekalo sicer preko spleta. Tudi Martin je zelo talentiran za glasbo, ima izjemen posluh, a se zaenkrat ni želel usmeriti v glasbeno šolanje, morda bo to zanimanje še prišlo na dan. Bolj ga zanimata igra in šport, poleg tega je nadarjen za ples in gibanje.
Kaj ju (še) zanima?
Obožujeta živali kot jaz, Klara zelo hitro in dobro teče, je tudi športno talentirana. Zelo lepo tudi riše. Pri Martinu pa še čakamo, kaj si bo izbral, in v to bomo vlagali podporo in trud. Važno je, da najde svoje veselje in strast. Karkoli že to bo.
Od mame Elder Viler prevzemate glasbeno štafeto, hkrati pa razvijate tudi svojo samostojno pot, ki temelji na prepletanju žanrov ...
Že mama je pela vse stile. Skladatelji in prvi jazzisti so vedeli, kako nadarjena je, zato so ji pisali glasbo, kot bi bila instrument. Jaz nadaljujem slovensko popevko, slog, ki obsega širok glasbeni izraz s primesmi jazza, soula in gospela ter prehaja v crossover, ki mi zelo leži. Obožujem dober ritem, ki te podpre, ter motivirajoče in povzdigujoče pesmi, predvsem pa iskrenost, senzibilnost in čustva v glasbi. Z bendom Mirana Juvana želimo to vrhunsko glasbo še naprej predajati ljudem.
