profimedia

Med potencialno vnetna živila spadajo: živila s transmaščobami: pražene jedi, pakirani pekovski izdelki, hidrogenirana olja, ohlajena pripravljena testa, nekatere zamrznjene jedi (recimo mocareline palčke), mast in margarina, pripravljeno krhko testo za pite, pokovka za mikrovalovno pečico; mastni kosi mesa; prekajeno meso in mesnine; rafiniran sladkor, kakršnega najdemo v sladkarijah, gaziranih pijačah in pekovskih izdelkih; kolači, krofi, torte, piškoti in drugi izdelki iz bele moke ali rafiniranih ogljikovih hidratov; alkohol.

Rafiniran sladkor v živilih najdemo v različnih oblikah, nekateri proizvajalci ga ‘skrivajo’ pod drugačnimi imeni. Navajajo ga kot pesni sladkor, rjavi sladkor, sirup iz rjavega riža, trsni sladkor, koruzni sirup, kristalinsko fruktozo, datljev sladkor, uparjeni trsni sok, koruzni sirup z veliko fruktoze, invertni sladkor, maltodekstrin, melaso ali surovi sladkor. Ker so sestavine navedene po vrsti glede na težo, lahko proizvajalec, ki uporabi več vrst sladkorja, teh ne navede na začetku, tudi če sestavljajo večji del izdelka. Omejite oziroma izogibajte se živilom, ki imajo v imenu ‘kandiran’, ‘sladkan’ ali ‘slajen’, ter bodite previdni pri izdelkih, označenih kot ‘zdrave sladice’.

Katera živila pa delujejo protivnetno? 

Medtem ko nekatera živila vnetja sprožajo, druga delujejo protivnetno. Takšen potencial imajo živila, s katerimi dobimo antioksidante, koristne spojine, maščobne kisline omega 3 in/ali vlaknine. Vse kaže, da večja poraba teh živil na kronična vnetja vpliva bolj kakor manjši vnos vnetnih živil. Katera so ta živila? Zelenjava, sadje, stročnice, mastne ribe, žita, oreščki, semena, olivno olje, zelišča in začimbe, fermentirana živila, temna čokolada in zeleni čaj.