Zdrs na mokri cesti: Električni avtomobili res bolj nevarni kot bencinski?
Na socialnih omrežjih je zakrožil zapis, da sta njegova starša na Hrvaškem s svojim električnim volkswagnom ID.7 doživela nesrečo zaradi akvaplaninga.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Na avtocesti na Hrvaškem sta starša vozila približno 120 kilometrov na uro na tempomatu, rahlo je deževalo, potem pa je avto kar naenkrat izgubil oprijem, zdrsnil in trčil najprej spredaj, potem se je zavrtel in še ritensko trčil v ograjo. Kasneje avto sploh ni več vžgal, ker sta sprednji in zadnji del povsem uničena. Avto je star samo pol leta, tako da so gume praktično nove, oče ni noben divjak za volanom, zato je ta zdrs še večja uganka. Avtomobil je električni volkswagen ID.7 z zadnjim pogonom. Je pri električnih avtomobilih in zadnjem pogonu kakšna posebnost,« je zapisal uporabnik.
Odgovorov seveda ni manjkalo, od tega, da naj bi bil kriv tempomat, ki je mogoče prilagajal hitrost in ker je pri ID.7 pogon na zadnjem kolesnem paru, bi zaviranje lahko imelo določen vpliv. Drugi komentator pa je mnenja, da so posebne pnevmatike z nižjim kotalnim uporom lahko vzrok za tako obnašanje vozila. »Jaz sem imel na tesli 3 posebne pnevmatike za električna vozila. To je bila katastrofa v dežju oziroma če je bila cesta že malce mokra,« je zapisal.
Ko pnevmatika ne more več odvajati vode
A dejanskih dokazov ali analiz, da bi bili električni avtomobili v dežju bolj nevarni kot naftni avtomobili, ni. Za obe vrsti vozil veljajo enaki zakoni fizike: ko dezen pnevmatike ne zmore več odvajati vode, ta splava na tanki plasti vode in izgubi stik s cesto. Ključni dejavniki pri tem so hitrost vožnje, koliko vode je na cesti, v kakšnem stanju so pnevmatike oziroma če so že obrabljene in ne nazadnje tlak v pnevmatikah.
Pri tem seveda električni avtomobili niso nobena izjema, razlike pri obnašanju vozila na cesti se skrivajo drugje.
Teža je pomemben dejavnik
Električni avtomobili so zaradi težke baterije praviloma težji, čeprav nimajo klasičnega motorja, določene količine goriva in vsega, kar pač sodi k naftnim avtomobilom.
Teža pa je lahko teoretično celo prednost. Večja masa vozila lahko nekako pomaga pnevmatiki »prebiti« tanjši vodni sloj, kar zmanjšuje verjetnost akvaplaninga pri nižjih hitrostih. Slabost pa je seveda, da če do akvaplaninga sploh pride, je električni avtomobil težje obvladljiv zaradi večje vztrajnosti in daljše zavorne poti.
Pogon: zadnji, sprednji ali štirikolesni?
Veliko, če ne kar večina, sodobnih električnih vozil ima zadnji pogon, nekateri pa imajo celo pogon na vsa štiri kolesa. Vrsta pogona bolj vpliva na pospeševanje kot na sam nastanek akvaplaninga. Pri zadnjem pogonu pa vseeno zadek lahko bolj nepredvidljivo izgubi oprijem in zato hitreje uide vozniku izpod nadzora.
Štirikolesni pogon sicer pomaga pri stabilnosti, a ne more preprečiti akvaplaninga. In ko pnevmatika enkrat splava, ne pomaga nobena vrsta pogona saj enostavno ni več oprijema.
Dovolj profila in pravi tlak
Električni avtomobili pa pogosto uporabljajo že omenjene posebne pnevmatike z nižjim kotalnim uporom, kar povečuje doseg z enim polnjenjem baterije, imajo večjo nosilnost (na to vpliva že sama teža vozila), pri nekaterih modelih pa so celo širše od pnevmatik na primerljivih naftnih avtomobilih.
Širše pnevmatike imajo seveda večjo stično površino s cesto, a v vodi, posebej, če je ta plast celo globoka nekaj milimetrov, hitreje izgubijo stik kot ožje. Zato je pri električnih avtomobilih pomembno, da so vozniki pozorni na stanje pnevmatik in njihovo obrabljenost. Te naj imajo vsaj 3 do 4 milimetre globok dezen, paziti velja tudi na ustrezen tlak.
Elektronika: prednost električnih vozil
Električni avtomobili pa so tudi polni naprednih elektronskih pomagal. Od nadzor zdrsa pogonskih koles, sistema stabilnostni ali sistema za nadzor navora na pogonskih kolesih.
Električni pogon tudi prepriča z velikim navorom, ob manjšem oprijemu pa to lahko postane težava. A ta elektronika lahko pomaga le do trenutka, ko pnevmatika splava in spet smo pri isti trditvi: če pride do pravega akvaplaninga, tudi elektronika ne more zagotoviti oprijema, ker pnevmatike dejansko od asfalta ločuje tanka plast vode.
Zato električni avtomobili zahtevajo malce drugačen način vožnje. Ne korenito drugačen, ampak bolj umirjen in discipliniran. To pomeni, da je naj voznik v dežju vozi za spoznanje počasneje, saj do akvaplaninga lahko pride že pri hitrostih okoli 90 kilometrov na uro ali celo manj.
Električni pogon ustvari takojšen večji navor, zato ta pogon zahteva v dežju nekaj bolj nežno pospeševanje. Zaradi teže in zaviranja ti avtomobili zahtevajo nekaj večjo varnostno razdaljo, posebej pa morajo biti vozniki pozorni pri regenerativnem zaviranju.
Previdno pri odvzemanju plina
Takrat se med zaviranjem energija gibanja spreminja nazaj v električno energijo in zato sami po sebi bolj zavrejo zadnji kolesni par, in če voznik nenadoma povsem spusti stopalko za »plin«, lahko pride do večjega prenosa teže na sprednji kolesni par, s čimer se razbremeni zadek in takrat lahko ta izgubi stik s podlago.
Električni avtomobili torej sami po sebi niso bolj nagnjeni k akvaplaningu, a njihove posebnosti (teža, drugačne pnevmatike, navor) lahko vplivajo na način, kako se vozilo obnaša, ne pa na pogostost pojava. Največjo vlogo pri akvaplaningu pa tako ali igrajo pnevmatike in hitrost vožnje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
