Andraž Purg

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Energetika Celje je eno ključnih javnih podjetij v mestu in skrbi za daljinsko ogrevanje, oskrbo z zemeljskim plinom, za energetsko upravljanje ter upravlja edini obrat za termično obdelavo odpadkov v Sloveniji. Na čelo družbe, ki jo je več kot dve desetletji vodil mag. Aleksander Mirt, je lani septembra stopil univerzitetni diplomiran pravnik Uroš Rošer, ki je bil pred tem zaposlen v multinacionalnem podjetju Dewesoft.

Kot pravi, Energetiko Celje v prihodnosti čakajo številni izzivi, ki jih bodo reševali tudi z razvojem trajnostnih rešitev. »Želimo biti zanesljiv steber mesta in regije pri prehodu v nizkoogljično, varno in tehnološko napredno družbo. Prebivalcem želimo zagotoviti stabilno in učinkovito oskrbo z energijo, zato bomo gradili dolgoročno odpornost svojih energetskih sistemov,« poudarja Celjan, ki ima v svojem štiriletnem mandatu številne smele načrte.

Andraž Purg

Uroš Rošer je večino svoje poklicne poti deloval v gospodarstvu. Ima več kot 15-letne delovne izkušnje na področju vodenja in upravljanja poslovne operative ter naložb v domačih ter mednarodnih podjetjih. Vodstvene izkušnje je najprej nabiral v podjetju Mik Celje, v katerem je bil sedem let tudi namestnik direktorja.

Kasneje se je pridružil mednarodno uveljavljenemu podjetju Dewesoft, ki posluje na približno 50 trgih po svetu, vključno z zahtevnim ameriškim in kitajskim trgom. V Dewesoftu je bil Rošer odgovoren za kadrovsko-pravne zadeve in naložbe, a se je po petih letih odločil, da bo kandidiral za mesto direktorja Energetike Celje.

Zakaj ste se kljub službi v znanem multinacionalnem podjetju Dewesoft odločili, da se boste prijavili na razpis za direktorja Energetike Celje?

V podjetju Dewesoft sem se zaposlil leta 2020, v času koronakrize. Ko sem lani zasledil razpis za direktorja Energetike Celje, sem začutil, da je primeren trenutek, da kandidiram in najdem zaposlitev bliže domu. Sem namreč rojen Celjan, tukaj živim in delujem že vrsto let. Vrsto let sem bil dejaven v gledališču, enajst let sem bil tudi predsednik KUD Zarja Trnovlje Celje. Prav tako sem že deveto leto dejaven član Rotary kluba Celje, ki mu že drugič ponosno predsedujem. S kandidaturo za direktorja Energetike Celje sem zato želel svoj pečat pustiti tudi v domačem mestu.

Mesto direktorja ste zasedli septembra lani. Ste se že vpeljali v širok nabor dejavnosti, s katerimi se ukvarjate v družbi?

Seveda. Energetika Celje je eno ključnih javnih podjetij v Celju. Z daljinskim ogrevanjem zagotavlja oskrbo s toploto za dobršen del mesta, saj je na sistem daljinskega ogrevanja v celjski občini priključenih približno 10.700 končnih odjemalcev. Ocenjujemo, da se z daljinskim ogrevanjem ogreva 16.500 občanov ter 350 vrtcev, šol in poslovnih subjektov. V podjetju skrbimo tudi za omrežje zemeljskega plina, na katerega je priključenih približno 7.400 gospodinjstev in približni tisoč poslovnih odjemalcev, prav tako zemeljski plin dobavljamo. Naš biser je toplarna, saj smo edini v Sloveniji, ki izvajamo termično obdelavo odpadkov.

Ker odpadke obdelujemo v domačem okolju, je posledično za Simbio in Vodovod-kanalizacijo Celje cena ravnanja z odpadki ugodnejša. Ker se ukvarjamo s termično obdelavo odpadkov in sosežigom blata iz čistilne naprave, so stroški nižji tudi za nas kot za dobavitelja toplote. Od tega največ pridobijo prebivalci Celja, ki zato plačujejo nižje položnice. V Energetiki Celje se ob tem ukvarjamo tudi z energetskim upravljanjem, pri čemer smo partner občini. Z njo imamo sklenjeno javno-zasebno partnerstvo za osem stavb. V okviru partnerstva smo stavbe tudi energetsko obnovili. Prav tako imamo še pogodbo za energetsko upravljanje 28 občinskih objektov.

Andraž Purg

Kakšna je struktura prihodkov družbe? Cena energentov je namreč zelo regulirana.

Res je. Naše podjetje se ukvarja večinoma z reguliranimi dejavnostmi, kar pomeni, da nad cenami, ki jih določamo, bdijo državni regulatorji. Cene vedno predlagamo glede na izračun preteklega leta, pri daljinskem ogrevanju pa tudi glede na predvidevanja prihodnjega. Agencija za energijo oz. v primeru termične obdelave odpadkov ministrstvo za okolje in prostor ceno nato potrdi. Na področju daljinskega ogrevanja zato ne moremo ustvarjati dobičkov. Kolikor je stroškov, tolikšna je cena. Termična obdelava odpadkov ima priznan donos. Prav tako distribucija zemeljskega plina. Dobičke, s pomočjo katerih lahko razvijamo podjetje in nove rešitve, nam omogočata le tržna dejavnost prodaje zemeljskega plina in energetsko upravljanje tako, da še bolj prodremo na trg z rešitvami.

Kakšne rešitve imate v mislih?

Želimo, da nas ljudje prepoznajo kot varnega partnerja pri energetskih obnovah, izkaznicah in pregledih ter da jim lahko ponudimo rešitve, ki jih do zdaj še ni bilo. Npr. da nekomu, ki nima dostopa do daljinskega ogrevanja ali zemeljskega plina, ponudimo toplotno črpalko, lastniku električnega avtomobila pa javno e-polnilnico. Sodelujemo tudi v inovacijskih in razvojno-raziskovalnih projektih na področju vodikovih tehnologij. Skratka, naš cilj je, da za meščane skrbimo s celim naborom storitev. Pomembno je, da razvijamo modele, da se s svojimi storitvami pojavljamo na trgu in osveščamo ljudi, kaj vse omogočamo. Strategijo za to že pripravljamo. To je namreč priložnost, ki jo moramo izkoristiti, saj lahko le z njo ustvarimo sredstva, s katerimi lahko podjetje razvijamo.

Si obetate naložbe tudi na področju toplarne?

Da. Obrat za termično obdelavo odpadkov bomo nadgradili z novo turbino za proizvodnjo električne energije, ki bo povečala energijski izkoristek obrata, kar od nas zahteva tudi okoljevarstveno dovoljenje. To je naložba, ki je vredna okvirno 7 milijonov evrov, a bo pripomogla k večji izkoriščenosti obrata. Več proizvedene elektrike pomeni tudi nižjo ali isto ceno za uporabnike. Nadgradnja obrata je predvidena v treh letih. Trenutno poteka projektiranje, razpis za izvajalca in dobavitelja bo objavljen konec leta. Ob tem naj omenim še, da bo na državni ravni februarja objavljen tudi razpis za sežigalnice v Sloveniji, na katerega se bomo prijavili. Verjamem, da bomo na njem dobili koncesijo še za nadaljnjih 30 let.

Andraž Purg

Kako ocenjujete stanje infrastrukture daljinskega ogrevanja? So katera območja kritična in ali kje načrtujete tudi širitev?

Omrežje daljinskega ogrevanja je dobro vzdrževano, a seveda so kje sive lise, kjer so načrtovane dodatne naložbe. Pri tem je na prvem mestu zanesljivost, saj meščani ne smejo ostati brez ogrevanja. Pogosto se ne zavedamo, da so tudi v prazničnih časih nekje ljudje, ki skrbijo in nadzorujejo ogrevanje. Na tem področju so pred nami zdaj tudi večje naložbe. Prijavili smo se na razpis sklada za modernizacijo, s pomočjo katerega bi lahko v dobršni meri sofinancirali širitev omrežja daljinskega ogrevanja.

Pred nami sta dva projekta. Pri prvem bomo z daljinskim ogrevanjem povezali Otok z območjem starega mestnega jedra pri razvojnem centru. V okviru prenove Razlagove ulice smo pod cestami že vzpostavljali ustrezno infrastrukturo, zdaj moramo narediti še navezavo, da bodo tudi ta območja povezana. Druga navezava, ki nas čaka, je linija od Glazije do območja celjske zdravstvene šole. Na to linijo bi lahko navezali več javnih objektov, šol in morda tudi bolnišnico.

Možnosti za širitev daljinskega ogrevanja v Celju je torej še kar nekaj.

Seveda, možnosti so še. Poleg zanesljivosti in cene za uporabnike je velika prednost daljinskega ogrevanja, da naša energija delno spada med obnovljive vire energije, saj je pridobljena iz termične obdelave odpadkov. S tem dvigujemo tudi uporabo obnovljivih virov energije na območju občine. Eno od področij, ki ga želimo nasloviti v prihodnosti, je tudi energetska revščina, pri čemer želimo ljudem omogočiti prehod na čistejše vire energije.

V Celju je na obzorju kar nekaj novih večstanovanjskih objektov. Menite, da je daljinsko ogrevanje za te novogradnje najboljša izbira – tako cenovno kot okoljsko?

V Celju, kjer imamo daljinsko ogrevanje in kjer ima večina področij, na katerih so predvidene novogradnje, dostop do daljinskega ogrevanja, je to zagotovo najboljša možnost. To prepoznajo tudi vlagatelji in se zato vse načrtovane novogradnje priklapljajo na daljinsko ogrevanje. Slednje je namreč neodvisno od elektro-energetskega sistema in od nihanj cen električne energije, ki nihajo veliko bolj kot cene daljinskega ogrevanja. Cena daljinskega ogrevanja v Celju je med najnižjimi v državi. Ljudje to prednost prepoznajo in jo izkoristijo.

Andraž Purg

Cena ogrevanja v letošnji kurilni sezoni je ostala enaka lanski. Ali v prihodnje načrtujte podražitve?

Res je, cena za kilovatno uro tudi letos ostaja ista in tudi v bližnji prihodnosti ne načrtujemo sprememb. Izvajamo veliko ukrepov za še večjo energetsko učinkovitost, s katero bomo pocenili ali vsaj ohranili ceno v nekem obdobju. Poudariti moram, da je trg izjemno nepredvidljiv in tako geopolitične razmere močno vplivajo na naše poslovanje. Ameriški poseg v Venezueli na nas ni vplival, a lahko vpliva drug paradoksalen dogodek. Pri tem sta zato ključni naša samozadostnost in odpornost energijskega sistema. Svojo odpornost lahko okrepimo tako, da poslovanje razpršimo tudi na področja, na katerem do zdaj še nismo delovali. Tako lahko vsaj v nekem delu omejimo tveganja.

Velik vpliv imajo tudi podnebne spremembe. Opažate, da se zaradi vedno milejših zim število ogrevalnih dni z leti zmanjšuje?

Da, čeprav imamo trenutno sneg in nekoliko hladnejše temperature, se je v zadnjih desetih letih zaradi nižjih zimskih povprečnih temperatur potreba po ogrevanju znižala. K temu so pripomogle tudi energetske obnove in novogradnje, ki so vedno bolj toplotno izolirane. Manjšo potrebo po ogrevanju moramo zato premostiti s širjenjem daljinskega omrežja ter tudi tako, da nanj navežemo zgradbe, ki potrebujejo vročo sanitarno vodo v poletnem času, ko imamo zaenkrat še višek energije.

Skratka, to so modeli, ki jih še moramo razvijati. V nasprotnem primeru bomo nazadovali. Če bo manj uporabnikov, bo namreč manjša tudi poraba in bo posledično za uporabnike večji stroškovni pritisk. Zato je naša odgovornost, da širimo omrežje in da iščemo produkte ter uporabnike, ki jih lahko priključimo nanj.

Menite, da vas v teh štirih letih čaka težko delo?

Kako dojema težo dela, je odvisno od posameznika. Sam sem po osebnosti vselej naravnan k iskanju rešitev. Nedvomno je vodenje izjemen zalogaj, tudi izzivov je ogromno, a menim, da so vsi rešljivi. V prihodnjih letih bomo v podjetju več pozornosti namenjali tudi naši pojavnosti v družbi, tudi s prisotnostjo na družbenih omrežjih. Prav tako tudi krepitvi sodelovanja s šolami in fakultetami, saj želimo k nam privabiti mlad lokalni tehniški kader, ki bo Energetiko Celje videl kot dobro priložnost za svoj karierni razvoj. Ker se želimo povezati z mladimi v lokalnem okolju, razmišljamo tudi o razpisu štipendij.

Andraž Purg