Višje neto pokojnine in pravica do polnega plačila za delo
V javnih razpravah o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) se pogosto pojavljajo neutemeljene bojazni glede zniževanja pokojnin ali ogrožanja socialne blagajne.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dejstva iz zakonskega besedila kažejo nasprotno: zakon upokojencem pušča več denarja. Prinaša dve konkretni finančni razbremenitvi za upokojence ter odpravlja dolgoletno sistemsko anomalijo pri delu upokojencev. Hkrati bo k znižanju življenjskih stroškov upokojencev pripomoglo znižanje DDV na 15 osnovnih živil in energente.
Ni prispevka, oskrba ostaja in se krepi
Neposredni finančni učinek za upokojence je ukinitev 1-odstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki se je zajedel v pokojnine. Pri pokojnini v višini 1000 evrov ukinitev tega prispevka pomeni približno 10 evrov več na mesec oziroma 120 evrov več letno na računu vsakega upokojenca. Pravice do storitev dolgotrajne oskrbe ob tem ostajajo nespremenjene in v celoti zagotovljene, saj zakon ne posega v nabor pravic.
To je večkrat zagotovila tudi pristojna ministrica za socialne zadeve Mateja Ribič: »Odprava prispevka ne pomeni, da bo financiranje ogroženo. Prav nasprotno. Prihodnje leto bomo pripravili sistemske spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi in vzpostavili sistem za dolgoročno finančno vzdržnost sistema.«
Kot dodaja, je namreč cilj jasen – delujoča in dostopna dolgotrajna oskrba, ki bo ljudem v oporo, ne v breme. Spomnimo, da je prav ministrstvo pod vodstvom Mateje Ribič poskrbelo, da v domovih za starejše zdaj stanovalci za primerljive storitve plačujejo enako ceno. Hkrati pa je vsem, ki delajo neposredno v dolgotrajni oskrbi, torej negovalkam, sestram, dodelilo dodatek k plači v višini 300 evrov bruto, ostalim pa 150 evrov bruto mesečno.
Plača in polna pokojnina
Vrnimo se k razvojnemu zakonu. Poleg odprave prispevka za dolgotrajno oskrbo se druga prelomna novost nanaša na tiste, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev, a želijo ostati delovno aktivni. Po zdajšnji zakonodaji je upokojenec ob nadaljevanju dela prejemal zgolj 40 odstotkov pokojnine v prvih treh letih, nato pa le še 20 odstotkov. ZIURS uvaja pravico do prejemanja polne pokojnine ob hkratnem prejemanju plače za delo.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Marjan Trobiš je poudaril družbeno in ekonomsko vrednost tega ukrepa: »Polna pokojnina ob delu omogoča, da izkušeni sodelavci ostanejo in svoje znanje prenesejo na mlajše. Pri tem je bistven skupni interes: delavec želi in zmore delati, delodajalec pa njegovo delo potrebuje. Kakovostne javne storitve in vzdržno socialno varnost moramo ohranjati skupaj s pogoji za uspešno gospodarstvo, saj brez drugega ne bo prvega.«
Tudi generalni direktor OZS Danijel Lamperger je podprl medgeneracijski vidik te rešitve: »Gre za pomembno in smiselno rešitev, ki jo obrtniki in podjetniki jasno podpiramo. Takšen pristop omogoča ohranjanje znanja in izkušenj ter hkrati prispeva k stabilnosti trga dela.«
Glede vprašanja vzdržnosti pokojninske blagajne (Zpiz) je minister za finance Andrej Šircelj predstavil uradne izračune ministrstva in zavrnil očitke o nastanku finančne luknje: »Lahko zagotovim, da bodo po uveljavitvi razvojnega zakona vse pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve ne bodo prav nič spremenjene in nobene bojazni ni, da bi prišlo do razpada sistema.«
Da bodo pokojnine izplačane, je na seji komisije za nadzor javnih financ zagotovil tudi direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež. Poleg proračunskega kritja analiza kaže, da že 17.000 upokojencev, ki se odločijo za nadaljevanje dela in prejemanje povprečne plače, s plačilom svojih socialnih prispevkov in dohodnine od plače v celoti pokrije finančni učinek hkratnega izplačila polne pokojnine. Starejši delavci tako niso breme, ampak aktivni plačniki v javne blagajne.
Varstvo za delavce, ki želijo nadaljevati delo
V javnosti krožijo neresnice o tem, da ZIURS uvaja prisilno upokojevanje. Zakon namreč jasno predvideva možnost nadaljevanja delovnega razmerja brez prekinitve, če se delavec in delodajalec s tem strinjata – za zaposlene, ki delajo dobro, tako ni strahu, da dela ne bi mogli nadaljevati tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev. Ob nestrinjanju med delodajalcem in zaposlenim so predvidene varovalke, po katerih mora delodajalec jasno navesti utemeljene razloge, zaradi katerih nadaljevanju delovnega razmerja nasprotuje, delavec pa lahko uveljavlja sodno varstvo pred sodiščem, če meni, da delodajalčevi razlogi niso utemeljeni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.