Cene plina nihajo, naj gospodinjstva to skrbi?
Čeprav se cene plina na borzah spreminjajo, to še ne pomeni višjih računov za gospodinjstva.
V zadnjem obdobju smo pogosto priča rasti cen zemeljskega plina na evropskih borzah. Nihanja so bila zaradi geopolitičnih razmer še izrazitejša. Vendar je pri tem pomembno razumeti razliko med borznimi cenami in cenami, ki jih dejansko plačujejo gospodinjstva. Trg plina namreč na veleprodajni ravni kaže, da bi se lahko končne cene za gospodinjstva v prihodnje celo zniževale.
Cene na borzah energentov so po svoji naravi zelo spremenljive in se lahko spreminjajo iz dneva v dan, medtem ko so cene za končne odjemalce bistveno bolj stabilne in se lahko daljše obdobje sploh ne spreminjajo. To pomeni, da kratkoročni skoki na borzah praviloma nimajo neposrednega vpliva na mesečne račune gospodinjstev.
Pomembno vlogo pri zagotavljanju stabilnih cen imajo dobavitelji plina. Njihova naloga je, da z ustreznim načrtovanjem nabave zagotavljajo stabilno in predvidljivo oskrbo. Plin praviloma kupujejo postopno in razpršeno za daljša časovna obdobja, s čimer zmanjšujejo vpliv kratkoročnih nihanj na trgih. Zato ni nič neobičajnega, da cena plina za gospodinjstva daljše obdobje ostaja enaka.
Cena za končne uporabnike zato ne temelji na trenutnih borznih cenah, temveč na preteklih in postopnih nabavah, kar omogoča večjo stabilnost cen za gospodinjstva.
Tudi razmere na trgih ne kažejo na pritiske za zviševanje cen, prav tako nabavne cene plina ne nakazujejo razlogov za rast cen za gospodinjstva. Trenutne tržne vrednosti (na dan priprave članka, na podlagi cen na borzi TTF) nakazujejo, da se nabavne cene za leto 2026 gibljejo okoli 43 EUR/MWh. To so ravni, ki takšnih pritiskov ne potrjujejo.
Nabavne cene plina za prihodnja obdobja pa celo kažejo na postopno zniževanje ravni cen za gospodinjstva. Za leto 2027 se predvidene nabavne cene gibljejo okoli 34 EUR/MWh, v nadaljnjih letih pa še nižje. To pomeni, da trg v tem času pričakuje nadaljnje zniževanje cen v prihodnjih letih, čeprav se lahko ta pričakovanja s časom spreminjajo.
Ne glede na trenutne razmere ni pričakovati pritiska na rast cen plina za gospodinjstva. Nasprotno, razmere na trgih in cene za prihodnja obdobja nakazujejo, da bi se lahko končne cene za gospodinjstva v prihodnje celo zniževale.
Dodatno stabilnost zagotavlja tudi nedavno sprejeta uredba o pridobitvi predhodnega soglasja k dvigu cen električne energije in zemeljskega plina za določene skupine odjemalcev, ki uvaja mehanizem predhodnega soglasja Vlade RS za morebitno povišanje cen.
Plinski sistem v Sloveniji tako tudi v trenutnih razmerah zagotavlja zanesljivo oskrbo, cene za gospodinjstva pa ostajajo bistveno bolj stabilne kot gibanja cen na mednarodnih trgih.
Kratkoročna nihanja na borzah torej ne pomenijo višjih računov za gospodinjstva.
Vsebino omogoča Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.