Slovenija na repu Evropske unije pri lastnem varovanju zasebnost
Novi podatki Eurostata razkrivajo, da Slovenci zaostajamo pri digitalni higieni. V Evropski uniji svoje podatke slabše varujejo le Romuni.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropski statistični urad Eurostat je ob včerajšnjem evropskem dnevu varstva osebnih podatkov nastavil ogledalo našim digitalnim navadam.
Poročilo za leto 2025 za Slovenijo prinaša še posebej neprijetno spoznanje – po deležu ljudi, ki so pripravljeni aktivno zaščititi svoje podatke, smo pristali pri samem repu Evropske unije.
Slovenija predzadnja, slabša le še Romunija
Kot v svoji raziskavi razkriva Eurostat, je v letu 2025 kar 76,9 odstotka internetnih uporabnikov v Evropski uniji sprejelo vsaj en ukrep za nadzor nad svojimi osebnimi podatki.
Slika v Sloveniji je bistveno drugačna. Podatki Eurostata kažejo, da je pri nas takšno zaščitno vedenje izkazalo le 57,4 odstotka uporabnikov.
S tem se je Slovenija uvrstila na predzadnje mesto med vsemi državami članicami; nižji delež ozaveščenih uporabnikov beleži le še Romunija (56,0 odstotka).
Pri interpretaciji teh številk je ključno razumeti metodologijo. Eurostat ne meri osebnih stališč ali tega, kaj ljudje mislijo, da bi morali početi.
Njihova letna anketa o uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij meri dejansko vedenje v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem.
Slovenski rezultat tako ne govori o pomanjkljivi zakonodaji, temveč o vsakodnevni praksi – o tem, kako pogosto se povprečen slovenski uporabnik v realni situaciji odloči postaviti mejo in reči »ne«.
Ko algoritem ve o vas več kot vi sami
Najbolj očiten razkorak med slovensko prakso in evropskim povprečjem se kaže prav tam, kjer je naš stik z zbiranjem podatkov najbolj vsakdanji – pri spletnem oglaševanju.
Medtem ko se je v Evropski uniji že skoraj 60 odstotkov uporabnikov (natančneje 58,8 odstotka) naučilo aktivno zavrniti rabo svojih podatkov za oglaševanje, je v Sloveniji ta zavest bistveno nižja.
Takšno »digitalno zavoro« pri nas potegne le 38,6 odstotka ljudi.
V praksi to ne pomeni le, da slovenski uporabniki vidijo več oglasov, temveč da s klikom na gumb »sprejmi vse« omogočajo obsežnejše profiliranje.
To je proces, v katerem tehnološka podjetja iz drobcev naših klikov sestavijo mozaik naših navad, stvari, ki so nam ljube in reči, ki nas težijo.
Ko denimo uporabnik na spletu išče informacije o bolečinah v križu in piškotkov ne omeji, se ta podatek zapiše v njegov digitalni profil.
Posledica ni le to, da mu iskalnik ponudi odgovor, temveč da ga kmalu zatem na družbenih omrežjih začnejo zasledovati oglasi za drage ergonomske stole, zasebne fizioterapije ali »čudežna« mazila.
Algoritem je njegovo zdravstveno težavo prepoznal kot tržno priložnost, še preden je uporabnik o tem spregovoril s svojim zdravnikom.
Zemljevid življenja na tujem strežniku
Še bolj kot pri oglasih pa smo Slovenci neprevidni pri podatkih o tem, kje se nahajamo. Medtem ko v povprečju EU dostop do svoje geografske lokacije omejuje več kot polovica uporabnikov (56,2 odstotka), je v Sloveniji na to pozorna le dobra tretjina (35,7 odstotka) ljudi.
Strokovnjaki za informacijsko varnost opozarjajo, da lokacija v digitalni dobi ni le točka na zemljevidu, temveč vzorec vedenja, ki razkriva našo celotno življenjsko rutino.
Če aplikaciji za vremensko napoved ali popuste v trgovinah dovolimo dostop do lokacije z nastavitvijo »vedno« – namesto varnejše izbire »samo med uporabo« – ta aplikacija tiho beleži naše gibanje 24 ur na dan.
Sčasoma tako »vidi«, kje spimo, kje preživimo osem ur v službi in katere specialistične ambulante obiskujemo.
Ti podatki, ki jih slovenski uporabniki pogosto lahkomiselno prepuščajo aplikacijam v zameno za malenkostno udobje, se na globalnem trgu lahko prodajajo podjetjem za tržne analize.
Da se geolocirani podatki iz oglaševalskega ekosistema lahko zlorabljajo, kaže tudi skupna preiskava več evropskih medijev, ki jo je povzel časnik Le Monde: geolocirani oglaševalski podatki in identifikatorji iz mobilnih aplikacij lahko omogočajo sledenje posameznikom, tudi do domačih naslovov, ter se širijo po oglaševalskem trgu.
Naivnost, ki prazni bančne račune
Morda najbolj skrb vzbujajoč del Eurostatovega poročila pa razkriva pomanjkanje t. i. digitalne higiene – osnovnih varnostnih navad pri vnosu občutljivih podatkov.
V Evropski uniji skoraj 40 odstotkov ljudi rutinsko preveri varnost spletne strani, preden vanjo vpišejo svojo davčno številko ali podatke kreditne kartice.
V Sloveniji je ta delež padel na skrb vzbujajočih 23,3 odstotka, kar je celo manj kot leta 2023, ko je bila anketa opravljena zadnjikrat.
To pomeni, da skoraj štirje od petih Slovencev na spletu delujejo po načelu slepega zaupanja, kar s pridom izkoriščajo spletni goljufi.
Tipičen scenarij, ki smo mu priča tudi v Slovenije, se začne z SMS sporočilom o »zadržanem paketu« in povezavo na spletno stran, ki na prvi pogled spominja na stran Pošte Slovenije.
Ker uporabnik ne preveri spletnega naslova in ne išče varnostnih elementov, vpiše podatke svoje kartice za plačilo minimalnih stroškov dostave.
Ker verodostojnosti strani ni preveril, je v tistem trenutku nevede predal ključe svojega bančnega računa kriminalcem.
Hrana za manipulacijo
Velik razkorak med Slovenijo in evropskim povprečjem se kaže tudi pri upravljanju naše javne podobe na družbenih omrežjih.
Omejevanje dostopa do profila – torej določanje, da so naše objave, fotografije otrok in seznami prijateljev vidni le znancem in ne celotnemu spletu – v EU uporablja skoraj polovica ljudi (46,0 odstotkov), v Sloveniji pa le vsak četrti (24,3 odstotka).
Odprti profili so idealno gojišče za socialni inženiring. Gre za prefinjene oblike prevar, kjer goljufi ne »vdrejo« v računalniški sistem s programsko kodo, temveč vdrejo v človeško zaupanje z uporabo informacij, ki smo jih sami objavili.
Ko ima uporabnik profil popolnoma odprt, goljuf zlahka vidi, da je trenutno na dopustu v Grčiji, saj je objavil fotografijo letalske karte, hkrati pa iz objav razbere imena njegovih družinskih članov.
Te podatke lahko nato uporabi za krajo identitete ali za prepričljivo prevaro njegovih starejših sorodnikov, češ da je vnuk v tujini zašel v težave in nujno potrebuje denar.
Nizka stopnja zaščite profilov v Sloveniji tako pomeni, da goljufom pogosto niti ni treba iskati podatkov. Uporabniki jim jih na pladnju servirajo sami.
Zakaj smo na repu? Utrujenost in kultura udobja
Vprašanje, zakaj se Slovenija uvršča tako nizko, nima enoznačnega odgovora, a podatki ponujajo nekaj namigov.
Primerjava s preteklimi leti v Eurostatovi bazi kaže na stagnacijo: delež slovenskih uporabnikov, ki so sprejeli vsaj en ukrep, se je med letoma 2023 in 2025 povečal le za manj kot pol odstotne točke (s 56,9 na 57,4 odstotka).
Verjetna razlaga je kombinacija »utrujenosti od soglasij« (consent fatigue) in kulture udobja.
Zavrnitev piškotkov ali spreminjanje nastavitev lokacije namreč zahteva dodaten trud in klike.
Če so privzete nastavitve v aplikacijah in na spletnih straneh nastavljene na »deli vse«, uporabnik pa želi čim hitreje do vsebine, zasebnost postane prva žrtev hitrosti.
Da stanje ni neizogibno, dokazujejo države na vrhu lestvice. Na Finskem je vsaj en zaščitni ukrep sprejelo kar 92,6 odstotka uporabnikov, na Nizozemskem 91,2 odstotka, na Češkem pa 90,3 odstotka.
Pet navad, ki naredijo največ razlike
Rešitev ni nujno v kompleksnem tehničnem znanju, temveč v spremembi rutine.
Francoski regulator CNIL je na primer večkrat poudaril, da mora biti zavrnitev piškotkov enako preprosta kot sprejem, saj zapletene zavrnitve uporabnike odvračajo od nadzora nad sledenjem.
Na podobno “mikro-higieno” opozarjajo tudi evropske varnostne ustanove in uradna navodila proizvajalcev platform.
- Piškotki in sledenje: kadar je mogoče, izberite možnost, ki omeji oglaševalske piškotke (»zavrni«/»samo nujni«) namesto avtomatičnega »sprejmi vse«, priporoča CNIL.
- Lokacija: pri aplikacijah uporabljajte bolj zadržane nastavitve (»samo med uporabo« ali »ne dovoli«), kjer stalna lokacija ni nujna.
- Profili na družbenih omrežjih: Europol v vodniku o nastavitvah zasebnosti izrecno poudari, da lahko uporabniki nadzorujejo, kdo vidi njihove vsebine, in svetuje bolj omejene nastavitve.
- Preverjanje strani pred vnosom podatkov: ENISA v napotkih o phishingu izrecno priporoča preverjanje domene in opozarja, da samo “ključavnica/HTTPS” ni dovolj.
- Dovoljenja aplikacij (kamera/mikrofon/…): ENISA v napotkih uporabnikom svetuje, naj preverijo, katera dovoljenja aplikacija zahteva, in jih omejijo le na nujno potrebne.
Dokler bo v Sloveniji prevladovala logika »nimam česa skrivati« ali »saj je vseeno«, bodo naši podatki ostali lahko dostopno blago.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
