"Možgani naših otrok niso naprodaj": Macronov rez, ki bo spremenil tudi EU
Emmanuel Macron je napovedal radikalno zakonodajo, ki bo do septembra 2026 prepovedala uporabo družbenih omrežij za mlajše od 15 let in izgnala telefone iz srednjih šol.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V Parizu se v teh dneh odvija ena najbolj radikalnih zakonodajnih bitk za prihodnost digitalne družbe.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je konec tedna napovedal, da bo njegova vlada po hitrem postopku uveljavila zakonodajo, ki bo otrokom in mladostnikom, mlajšim od 15 let, prepovedala uporabo družbenih omrežij.
Cilj je jasen in neizprosen: zakon mora stopiti v veljavo do septembra 2026, ko se začne novo šolsko leto.
Kot poročajo dopisniki mreže CNN, je Macron v svojem nagovoru uporabil nenavadno oster jezik, ko je poudaril, da možgani in čustva francoskih otrok niso naprodaj in ne smejo biti predmet manipulacij ameriških platform ali kitajskih algoritmov.
Bitka za nevrološko suverenost in duševno zdravje
Razlogi za tako hitro ukrepanje niso le politični, temveč globoko zakoreninjeni v strokovnih ugotovitvah o škodljivosti digitalnih vsebin za razvijajoči se razum.
Francoski predsednik v videu, ki ga je objavila televizija BFMTV, ne skriva zaskrbljenosti nad vplivom tehnoloških velikanov na najmlajše.
Macron poudarja, da gre za vzpostavitev jasnih meja, ki bodo staršem in učiteljem služile kot trdna opora v svetu, kjer so meje med resničnim in digitalnim vse bolj zabrisane.
Poleg prepovedi dostopa do omrežij, kot so TikTok, Instagram in Facebook, francoski načrt predvideva tudi popolno izgon mobilnih telefonov iz srednjih šol, s čimer želi država šolski prostor znova spremeniti v varno okolje za učenje in neposredno socializacijo.
Znanstveno podlago za te ukrepe v veliki meri predstavlja raziskovalno delo ameriškega socialnega psihologa Jonathana Haidta, čigar knjiga The Anxious Generation (Anksiozna generacija) je postala manifest za politike po vsem svetu.
Kot navaja CNN, Haidtova teorija temelji na tezi, da smo otroke v resničnem svetu preveč zaščitili, v digitalnem pa jih pustili popolnoma nezaščitene.
Ta razkorak je privedel do korozije duševnega zdravja, ki jo Francija zdaj poskuša ustaviti z restriktivno zakonodajo.
Po navedbah vira Euroviews in poročil francoskih zdravstvenih agencij, eden od dveh najstnikov na pametnem telefonu preživi med dvema in petimi urami dnevno, kar neposredno vpliva na upad samozavesti in povečuje izpostavljenost vsebini, ki spodbuja tvegana vedenja, vključno s samopoškodovanjem.
Tehnološke ovire in uveljavljanje evropskih pravil
Glavni izziv pri uveljavljanju takšne prepovedi ostaja tehnična izvedba preverjanja starosti.
Poslanka Macronove stranke Renaissance, Laure Miller, ki vodi zakonodajni postopek, je v pogovoru za parlamentarno televizijo, ki ga povzema AP, opozorila, da trenutni sistemi temeljijo na zaupanju, kjer lahko vsak uporabnik vnese poljuben datum rojstva.
Francija želi s striktnim uveljavljanjem evropskega akta o digitalnih storitvah (DSA) prisiliti platforme v uvedbo resničnega preverjanja identitete ob vsakem dostopu.
Millerjeva priznava, da bodo načini za obid pravil vedno obstajali, vendar poudarja, da mora država vsaj »postaviti nogo med vrata«, ko gre za zaščito mladoletnikov na spletu.
Tudi na ravni Evropske unije se razpoloženje spreminja.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že napovedala strožji pristop do uporabe družbenih omrežij pri otrocih, kar Franciji daje dodaten zagon pri uveljavljanju nacionalnih pravil.
Macronova administracija je po poročanju portala Euractiv sprožila t. i. pospešeni postopek, ki omogoča, da se o zakonu v vsakem domu parlamenta glasuje le enkrat, namesto običajnih dveh branj.
To pomeni, da bi bila lahko zakonodaja sprejeta v rekordnem času, s čimer bi Francija postala evropska voditeljica v digitalni regulaciji za mlade.
Globalni odzivi in upor tehnoloških baronov
Francoska napoved prihaja le mesec dni po tem, ko je Avstralija sprejela zgodovinski zakon, ki mlajšim od 16 let prepoveduje uporabo družbenih omrežij.
Avstralski premier Anthony Albanese je ob tem sporočil, da so platforme že deaktivirale milijone računov, ki so pripadali mlajšim od določene meje.
Ta odločitev je, kot poroča Euronews, sprožila močan upor pri lastniku platforme X, Elonu Musku, ki je ukrep označil za »prikrito vojno za nadzor dostopa do interneta«.
Kljub Muskovim kritikam so podjetja začela upoštevati avstralska pravila, kar Macron vidi kot dokaz, da so takšni ukrepi izvedljivi tudi v Evropi.
Hkrati se v Veliki Britaniji razvija podobna razprava.
Britanska vlada po navedbah The Independent razmišlja o vrsti ukrepov, vključno s prepovedjo družbenih omrežij za mlajše od 16 let, da bi zaščitila otroke pred škodljivimi vsebinami.
V Franciji so tragedije, povezane s samomori najstnikov, ki so bili izpostavljeni nevarnim vsebinam na TikToku, že privedle do več tožb družin proti tej platformi.
To ustvarja močan družbeni pritisk, ki Macrona sili v hitro in brezkompromisno delovanje.
V igri ni le politična obljuba, temveč odgovor na naraščajočo krizo javnega zdravja, ki jo mnogi opisujejo kot tiho epidemijo digitalne dobe.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
