Zapuščeni melioracijski sistemi: Zastarele drenaže in zamuljeni jarki
Čeprav so bila kmetijska zemljišča ob vodotokih, da bi preprečili njihovo redno poplavljanje, meliorirana že pred tremi desetletji, so danes kmetje v Pesniški dolini in na Dravskem polju zaradi poplav pogosto še vedno ob del pridelka.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Melioracijski jarki so namreč zamuljeni, drenaže pa ne delujejo več, saj za cevi v teh letih ni nihče skrbel. O vzdrževanju agromelioracijskih sistemov in njihovi prihodnosti je tekla beseda na zadnjem sestanku sveta območne enote ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda.
30 odstotkov manjši pridelek
Predsednik sveta Alojz Herga je spomnil, da je bilo v preteklosti vzdrževanje naloga tako imenovanih melioracijskih skupnosti, ki so teren dobro poznale, to pa je bil po njegovem najboljši način za vsako območje. »Zdaj je to v rokah Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, stanje pa slabo: denarja je premalo za vzdrževanje melioracij izpred 30 let. Zaradi posedanja zakopanin ob večjih nalivih voda zastaja, ne odteka, kmetje so takrat tudi ob do 30 odstotkov pridelka. Po dežju je tam polovica njiv pod vodo, zlasti v Pesniški dolini. Znašli smo se pred dvema težavama: eno je osnovno vzdrževanje, ki je naloga Sklada, poleg tega pa moramo najti tudi način za trajno rešitev, torej za nove drenaže.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
