Tudi brez stečaja do denarja? Predlagajo veliko novost
Ko plača ne pride, se začnejo težave. A kaj, če bi lahko delavci do denarja prišli, še preden podjetje razglasi stečaj?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Delavci, ki zaradi neizplačanih plač zapustijo delovno mesto, bi lahko v prihodnje dobili pravico do izplačila iz jamstvenega sklada tudi v primerih, ko njihov delodajalec še ni v stečaju oziroma postopku insolventnosti. Takšno spremembo predlaga Delavska svetovalnica, ki namerava predlog novele zakona poslati poslanskim skupinam.
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta), želijo s predlaganimi spremembami razširiti krog upravičencev do sredstev iz sklada. Ta bi tako lahko pomagal tudi zaposlenim, ki se zaradi neizplačanih plač odločijo za izredno odpoved, čeprav podjetje formalno še ni insolventno.
Do nadomestila tudi brez začetega stečaja
Po veljavni zakonodaji so do izplačila iz jamstvenega sklada upravičeni delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali drugega primera insolventnosti delodajalca. Sklad, ki vključuje nekdanji jamstveni sklad, jim lahko izplača največ tri mesečne minimalne plače.
Delavska svetovalnica obstoječih pravic ne želi spreminjati, temveč jih dopolniti. Predlaga, da bi bili do nadomestil upravičeni tudi delavci, ki podajo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neizplačanih plač, ne glede na to, ali je delodajalec že insolventen.
»Zasledujemo primere, ko je delavec v podjetju, ki mu ne izplačuje plač, in ne ve, ali bi podal odpoved ali ne,« je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Matija Urankar iz Odvetniške družbe Urankar & Zupančič, ki je sodelovala pri pripravi predloga.
S predlagano rešitvijo bi jamstvena shema vstopila v položaj delavca in mu omogočila, da ne bi ostal brez možnosti za poplačilo zgolj zato, ker je podjetje še pred začetkom insolvenčnega postopka.
Pravica do izplačila tudi dve leti po prenehanju zaposlitve
Predlog prinaša še eno pomembno novost. Do izplačil iz sklada bi bili lahko upravičeni tudi delavci, ki bi prejeli odpoved iz poslovnega razloga ali bi jim delovno razmerje prenehalo na podlagi sodne razveze pogodbe.
To bi veljalo v primerih, ko bi v določenem obdobju po prenehanju delovnega razmerja prišlo do postopka zaradi insolventnosti delodajalca. Delavska svetovalnica predlaga, da bi to obdobje trajalo dve leti.
Laura Orel iz Delavske svetovalnice je pojasnila, da so se za takšno časovno omejitev odločili zaradi pogostih znakov težav v podjetjih že pred uradnim začetkom insolventnosti. Med njimi so neizplačevanje plač in blokirani računi. Delavci se v takšnih okoliščinah pogosto znajdejo v negotovosti, saj ne vedo, ali naj sprožijo sodne postopke in kako naj zaščitijo svoje pravice.
»Vsakodnevno se srečujemo s težavami delavcev, ki se zaradi insolventnosti podjetij, ki nastopi že zdavnaj pred samim stečajnim postopkom, znajdejo v težkih finančnih situacijah, ker ne dobijo izplačanih plač in jih od delodajalcev ne morejo izterjati,« je opozorila Orel.
Drugi pogoji za izplačilo bi ostali enaki
Predlagana novela ne bi posegala v druge pogoje za izplačilo. Višina nadomestil bi ostala enaka, prav tako bi morali delavci aktivno poskušati doseči izplačilo neporavnanih obveznosti po sodni poti.
Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, bodo predlog poslali v državni zbor, kjer upajo, da ga bo prevzela in vložila katera od poslanskih skupin.
Predsednik Delavske svetovalnice Goran Lukić poudarja, da ne gre za radikalen poseg, temveč za minimalno dopolnitev obstoječe ureditve. Ob tem je izrazil pričakovanje, da za uveljavitev predloga ne bo treba iskati drugih poti, na primer zbiranja 5000 podpisov volivcev.
Povod za predlog tudi težave nekdanjih zaposlenih v Progrosu
Predlog sprememb so pripravili v okviru projekta Zadeva Progros: krepitev zakonodajnega okvira. Povod so bile tudi težave nekdanjih zaposlenih v podjetju Progros, ki je pod novim imenom Klukec konec oktobra končalo v stečaju. Podjetje je povezano z nekdanjim poslancem stranke Resnica Borisom Mijičem, trenutno pa je v lastništvu Roka Snežiča.
Upniki lahko svoje terjatve v stečajnem postopku prijavijo do 1. februarja 2027. Po Lukićevih besedah podjetje 14 nekdanjim delavcem dolguje približno 41.000 evrov.
V Delavski svetovalnici so se z delavci dogovorili, da bodo njihove terjatve prijavili v stečajni postopek. Laura Orel je napovedala tudi prizadevanja za oblikovanje upniškega odbora, v katerem bi želeli zagotoviti mesto predstavniku delavcev.
Predlagane spremembe zakona bi tako lahko pomembno vplivale na položaj zaposlenih, ki se znajdejo v težavah zaradi neplačanih plač, še preden njihov delodajalec uradno zaide v stečajni postopek.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.