Interventni zakon: Kaj bo pridobil povprečen Slovenec?
Razvojna kapica povprečnemu delavcu ne bi pomagala, nižji DDV pa bi prinesel okoli 23 evrov prihranka. Normiranci bi pridobili precej več.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Je predlagani interventni zakon zares zgolj darilo bogatim, ali bo življenje olajšal tudi običajnim Slovencem in Slovenkam? Povprečna mesečna plača v Sloveniji trenutno znaša 2606,09 evra bruto oziroma 1641,74 evra neto. Pričakovati, da bi povprečni delavec karkoli imel od razvojne kapice, je utopično, saj se ta začne komaj pri 7500 evrih bruto.
Gotovo pa bi povprečni delavec nekaj prihranil ob znižanju DDV na osnovna živila in energijo (elektrika, plin, daljinsko ogrevanje in drva za kurjavo). Seveda pri predpostavki, da bi se znižan DDV ob primernih varovalkah prenesel tudi v končne cene in ne zgolj povečanje marž trgovcev in ponudnikov. Nižji DDV na osnovna živila (z 9,5 na 5 odstotkov) bi v tem primeru pomenil nekaj več kot 4-odstotno nižjo ceno živil, nižji DDV na elektriko, plin, ogrevanje in drva (z 22 na 9,5 odstotkov za devet mesecev) pa bi pomenil 10,3-odstotno znižanje končnih cen.
23 evrov v najboljšem primeru
Denimo, da v enem mesecu povprečen Slovenec za osnovna živila porabi 200 evrov, bi ob nižji davčni stopnji to pomenilo nekaj več kot 8 evrov prihranka. Če pa predvidevamo, da za energente porabi denimo 150 evrov mesečno, pa bi to pomenilo prihranek v višini dobrih 15 evrov. V najboljšem primeru bo torej namišljeni slovenski povprečnež skupno na boljšem za okoli 23 evrov mesečno. Prihranek je ob večjih izdatkih logično višji in obratno.
Drastično pa bi se izboljšal položaj normirancev, saj bi jim predlog interventnega zakona bistveno zvišal priznane normirane odhodke in vrnil enotno 20-odstotno obdavčitev davčne osnove. Denimo, da ima tako imenovani “polni” normiranec 100.000 evrov letnega prihodka. Trenutno na leto plača okoli 10.400 evrov davkov, nov zakon pa bi ga znižal na štiri tisočake letno. To pomeni, da bi bil ta samostojni podjetnik na boljšem za nekje 533 evrov mesečno.
Najemnine bi lahko bile nižje. Pa bodo?
Manj prispevkov tudi za samozaposlene z najnižjimi dohodki
Pri popoldanskih normirancih so kalkulacije nekoliko drugačne. Pri 30.000 evrih letnega dohodka ga davki stanejo okoli 2600 evrov letno, po interventnem zakonu pa bi ga stali občutno manj, 1200 evrov. To pomeni, da bi mesečno prihranil okoli 117 evrov. Potrebno pa je poudariti, da so ti izračuni v vakuumu, brez ostalih morebitnih stroškov in obveznih dajatev podjetnikov.
Na boljšem bi bili tudi samozaposlenimi z nižjimi prihodki, takšnimi, ki se gibljejo okoli povprečne plače. Interventni zakon bi uvedel nižjo osnovo za prispevke (45 % minimalne letne plače namesto 60 % povprečne plače). Če letni prihodki mikro samozaposlenega ne presegajo letne minimalne plače, bi ta namesto 650 evrov mesečno plačal zgolj 250 evrov prispevkov.
Zavračajo očitke o zakonu za bogate
Po tem, ko je zakon že premagal prvo parlamentarno oviro, v Državnem zboru so ga s 47 glasovi za in 21 proti, poslali v nadaljnjo obravnavo, so se ponovno vnele polemike o tem, ali je zakon namenjen zgolj bogatim. Predlagatelji trdijo (trojček NSi, Fokus in SLS ter Demokrati in Resni.ca), da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije. Obenem zavračajo očitke, da gre za zakon namenjen bogatim.
Poslanec stranke SDS Rado Gladek, ki je zakon na obravnavi v DZ prav tako podprla, je povedal: "Znižanje DDV na osnovna živila - je osnovna hrana privilegij bogatih? Znižanje DDV na energente - so ogrevanje, elektrika in plin luksuz? To niso ukrepi za bogate, to so ukrepi za normalno življenje."
Zakon podpirajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki zakon "zelo podpira," saj da pomeni prepoznaven premik od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov.
GZS ga obožuje, sindikati pripravljeni tudi na stavko
Ob tem GZS poudarja, da gre šele za prvi korak – za razvojni preboj je nujna druga faza ukrepov, zlasti na področju davčnih razbremenitev in odprave administrativnih ovir. GZS je zato že predlagala prioritetne ukrepe, ki jih bo morala nova vlada izvesti v prve pol leta in nato nadaljnjih dveh letih, "če želimo obrniti trend slovenskega gospodarstva navzgor".
Veliko bolj kritični so do zakona na levem političnem polu in med sindikati. Opozarjajo, da gre za resne sistemske posege, ki so zasnovani lobistično v prid bogatih oziroma tistih z najvišjimi dohodki, medtem ko mladi in srednji razred od njih ne bodo imeli koristi. Po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) gre za "ideološki manifest desnice, napisan v korist kapitala in zapakiran v besedno zvezo 'za razvoj Slovenije'". Večinoma podpirajo le tisti manjši protikrizni del zakonskega predloga, ki je po njihovem prepričanju tudi edini res interventnega značaja.
Ob tem nasprotniki zakona opozarjajo tudi na javnofinančne učinke, ki jih ocenjujejo na okoli milijardo evrov oziroma dvakrat toliko kot predlagatelji. "Že takoj aprila je zakonskemu predlogu nasprotoval tudi fiskalni svet, kar predlagatelji radi zamolčijo," je dejala Asta Vrečko (Levica in Vesna). Med tem so sindikati že zagrozili z zaostritvijo sindikalnih aktivnosti, stavke pa, kot so izjavili pred obravnavo zakona, ne izključujejo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
