Domoljub, ki želi lepote Prekmurja pokazati tuji filmski smetani
Story Land International Film Festival (SLIFF) bo med 15. in 19. septembrom Mursko Soboto spremenil v filmsko središče
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Matjaž Javšnik je uspešen filmski in gledališki igralec ter producent in scenarist, predvsem pa ljubitelj filmov in zagret organizator filmskih festivalov. Zdaj se je lotil novega. Story Land International Film Festival (SLIFF) bo med 15. in 19. septembrom Mursko Soboto spremenil v filmsko središče. Na sedmih lokacijah bo ponudil 54 filmov, delavnice in srečanja z ustvarjalci.
Osrednji del festivala je tekmovalni program celovečernih, dokumentarnih in debitantskih filmov. Med celovečernimi si bodo na primer obiskovalci lahko ogledali filme Parthenope Paola Sorrentina, Stari hrast Kena Loacha, Ni druge izbire Park Chan-wooka, Oče, mati, sestra, brat Jima Jarmuscha ter regionalna Skriti ljudje in Obraz.
O nagradah bo odločala mednarodna žirija, ki se lahko pohvali z uspešnimi filmski ustvarjalci različnih panog, med njimi pa so med drugim igralec Nikola Kojo, producent Paolo Maria Spina in producentka Elaneh Nobakht. Častna gosta festivala bosta italijanska igralka Maria Grazia Cucinotta in legendarni poljski režiser Krzysztof Zanussi.
Na čelu novega festivala je Matjaž Javšnik, ki si že leta prizadeva, da bi kakovostno in mednarodno filmsko produkcijo približal širšemu občinstvu ter Slovenijo povezal z ustvarjalci iz tujine. Izkušnje ima bogate, saj so med njegovimi pomembnejšimi projekti Festival otroškega filma Zrno soli, ki je kasneje prerasel v širši Festival otroške ustvarjalnosti in živahnic. Sodeloval tudi pri Festivalu evropskega in mediteranskega filma v Piranu, v alpsko okolje pa je pripeljal Mednarodni filmski festival Kranjska Gora (KGIFF).
Zakaj se je lotil novega festivala, kaj mu je najbolj pomembno in kako je dobil vse zanimive goste, nam je zaupal v intervjuju.
Kaj je SLIFF?
SLIFF je neka platforma, ki naj bi postala vez med uveljavljenimi, velikimi filmskimi imeni in avtorji, ki šele prihajajo in jih želimo odkriti pred velikimi festivali, kot so Cannes, Benetke, Berlin. Skratka, neki most med tistim, kar je pustilo neizbrisen pečat, in med tistim, kar nas bo začaralo v prihodnosti.
Zakaj ste se sploh lotili novega festivala? Za vami je že kar nekaj takih projektov.
Ker je moja želja, da vse, kar znam, in vse, kar poznam, delim in pripeljem v Slovenijo. Zato, ker se mi zdi, da bi bilo sebično, če bi te stvari zadržal zase. Predvsem pa bi bilo sebično, da jih ne bi peljal na območja, kjer je filmska kultura podhranjena.
Ste se zato odločili za Mursko Soboto? Ker je tam filmska kultura podhranjena?
Ja, zato, ker si ti ljudje to prav tako zaslužijo, ker tudi oni plačujejo davke in zato, ker Ljubljana ni Slovenija. Poleg tega so ti ljudje vedoželjni, gostoljubni, prijazni, veseli, odprtega značaja in pomembno je tudi, kam tujca pripelješ. Ker če ga pripelješ med neke ljudi, ki imajo grenke nasmeške in mrke poglede, ne bo odnesel najboljšega mnenja o moji deželi.
Jaz pa sem domoljub, jaz hočem ljudem, ki pridejo k nam, predstaviti naše lepote, naše vrednote, naše okuse in pa seveda to pregovorno prijaznost Slovencev, ki jo imamo, sploh v teh koncih, na Štajerskem, v Prekmurju in še kje po Sloveniji se najde. Mi smo širokega srca in odprte glave in to, kar imamo, radi delimo, predvsem pa smo veseli vsakega, ki pride k nam.
Kako pa ste si zastavili ta festival? Velik del festivala je tudi izobraževanje, saj se povezujete s šolami.
Ta festival je zastavljen na več nivojih, cilj je pa isti. Cilj je skupen: vse pripeljati, vse te kanale speljati v isto reko, ki s temi pritoki dobi moč, dobi prodornost in bo imela tudi neki končni odmev. Jaz ne delam festivala zaradi festivala, jaz delam festival zato, da pusti pečat oziroma da vzgoji nove ljudi, ki bodo temu festivalu nekoč dali vsebino.
Kako pa je postavljati nekaj na novo? To je prva izdaja festivala. To ni majhen podvig.
Absolutno. S takim festivalom gradiš hišo, ampak jaz ne gledam na to tako. Jaz s takim festivalom pripeljem ljudi. Rad se družim s pametnejšimi od sebe in z nekom, ki je v življenju nekaj naredil. Ne maram pa tistih, ki niso naredili nič, pa potem še zavirajo oziroma ugovarjajo. In ko pripeljem te ljudi, se tudi moji otroci družijo z njimi in odnesejo marsikaj od tega.
Postavljati na novo je pa tako, da sem jaz kot otrok in pač vzamem te lego kocke in jih sestavljam. Vedno brez načrtov, ampak nekako po občutku, malo se prilagajam tudi prostoru. Nočem zmotiti miru nekega okolja, ki ga imajo, ampak vsebine lepim na njih. Na njihov karakter, na njihovo valovanje, na njihovo energijo. In potem iz teh lego kock, ki jih postavljaš skupaj, zraste in nastane nekaj čudovitega. Sploh če te lego kocke na koncu postanejo most, tako kot sem že prej rekel.
Kako pa vas je sprejela okolica? Grossmannov festival v Ljutomeru je postal del mesta, si želite tudi kaj takšnega za vaš festival?
Moraš biti del okolja, okolje mora dihati s tabo oziroma ti z njim, drugače nima smisla tega početi. Grossmann je en tak krasen, krasen festival, krasen primer tega, kako se sobiva.
Imate zanimiv nabor filmov. Kaj bi mogoče vi izpostavili, česa se vi najbolj veselite, kaj vam je mogoče najbolj v ponos?
Vsi filmi so res izjemni. To so filmi, ki te, ko greš domov, potem še malo preganjajo, se ti še malo zaletavajo od zadaj v zatilje, te prisilijo k razmišljanju, mogoče tudi kdaj h kakšnemu pogovoru. Ali pa te vabijo k temu, da si pogledaš o teh stvareh še kako dodatno stvar, prebereš mogoče še kaj več. Nisem nagnjen k temu, da bi delal festivale, ki bi bili za neko butično občinstvo – neki 'blazen' art.
Čeprav osebno imam rad art filme, ampak drugih nočem s tem posiljevati. Mi imamo za vsakogar nekaj. So pa vsi ti filmi skrbno izbrani in tudi ciljno usmerjeni. Vemo, koga s katerim filmom želimo privabiti, kaj želimo z njim deliti, mu s tem povedati in kaj si želimo, da on od tega filma odnese. Je pa tako: imamo filme za vse od mladine do upokojencev, do filozofov, družbenokritično mislečih. Skratka za vsakega nekaj, ampak vsi ti filmi zelo lepo nagovarjajo občinstvo.
Pa tudi gostje in žirija, ki pridejo na festival – za prvič so to kar imena. S kakšnimi izzivi pa ste se tu soočali? Koga povabiti, kako povabiti? So se vsi takoj odzvali? Kakšen je to postopek?
V filmski industriji je največji sovražnik čas. Moraš imeti malo sreče, izbrati pravi trenutek. Kar nekaj gostov se nam je zahvalilo, zaželelo srečo in upajo, da se bomo videli v kateri od prihodnjih edicij, ampak letos so pač zaposleni z drugimi stvarmi oziroma nekateri snemajo, nekateri ne vem kaj. Ampak sem se zanašal na ta čas po Beneškem filmskem festivalu, ker tam je takrat ogromno imen iz filmskega sveta, ki jih je drugače težko pripeljati v naš prostor.
In potem zdaj lahko samo zavijejo k nam.
Skoraj iz gondole jih pripeljemo sem. Eden od takih je recimo Viktor Kossakovsky. In še cel kup je takšnih. Pa seveda, to so moji znanci, prijatelji. Z nekaterimi prijateljujemo že leta in nekatere tudi že vabim v Slovenijo 15 let, pa ni bilo priložnosti. Zdaj pa imajo končno prost termin in so se z veseljem odzvali.
Slaba dva tedna sta še do festivala – kaj je vaša največja želja za prvo izdajo?
Želja, ko delaš tak festival, je, da ljudje pridejo. Ne da bi dvomil, da jih ne bo, ampak da se pustijo razvajati. Da pridejo, da uživajo, da se prepustijo dogodkom, da se prepustijo utripu tega časa, ko festival traja, da se prepustijo tej neki raznolikosti, barvni mešanici, da plujejo z nami. Da ne plujemo proti njihovemu toku, oni pa tudi ne plujejo proti našemu, ampak da skočimo v isto strugo in plujemo v isto smer in se imamo vsi 'dabest' – tujci, oni, mi, ki to pripravljamo.
Tako da si želim raznolik, pisan, odprt, vesel festival, ki bo nekomu dal misliti, drugemu bo prinesel nasmešek na obraz, tretjemu bo polepšal dan - ker tudi naš spremljevalni program je tako raznolik in bogat, da bodo vsi našli nekaj zase.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
