Generalni sekretar Nata Stoltenberg prihaja v Slovenijo
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg bo 13. julija obiskal Slovenijo, sta danes v Ljubljani napovedala premier Miro Cerar in obrambna ministrica Andreja Katič. Stoltenberg, ki je položaj prevzel 1. oktobra lani, se bo predvidoma sestal s celotnim slovenskim državnim vrhom.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Premier Cerar in ministrica Katičeva sta novico objavila danes med pogovorom s poveljniki slovenskih kontingentov na mednarodnih misijah prek videokonference. Kot je napovedal Cerar, bodo v pogovorih "zanesljivo odprli vsa pomembna vprašanja". Izrazil je tudi pričakovanje, da bo to srečanje pripomoglo k utrditvi dobrega sodelovanja Slovenije v zavezništvu.
To bo prvi obisk generalnega sekretarja Nata v Sloveniji po januarju lani, ko je bil na tem položaju še Danec Anders Fogh Rasmussen, in prvi obisk Norvežana Stoltenberga v tej funkciji. S Cerarjem sta se sicer srečala že v Bruslju 11. novembra lani. Tedaj je Stoltenberg izpostavil dragocen prispevek Slovenije v operacijah zavezništva, zlasti na Kosovu, opozoril pa na krepitev obrambnih izdatkov, sploh za investicije.
Slednje bo verjetno tudi v ospredju njegovih pogovorov julija v Ljubljani, še posebej v luči zaostrovanja napetosti z Rusijo zaradi ukrajinske krize in vse večjih pritiskov po krepitvi zmogljivosti kolektivne obrambe zavezništva.
Glede na podatke, ki jih je Nato objavil v ponedeljek, je Slovenija namreč na dnu seznama članic glede na delež bruto domačega proizvoda, ki ga namenja za obrambo. Leta 2014 je za to namenila odstotek BDP, kar je najmanj od vstopa v Nato leta 2004.
Povedna je tudi struktura obrambnih izdatkov. Slovenija je v lanskem letu kar 82,3 odstotka obrambnega proračuna namenila za plače vojakov. To je najvišji delež med vsemi članicami. Na drugi strani ima najnižji odstotek pri vlaganju v orožje in opremo - le 0,7 odstotka slovenskih sredstev za obrambo je šlo v ta namen.
Članice Nata so se sicer lani na vrhu v Walesu dogovorile, da bodo delež obrambnih sredstev v desetih letih postopoma povečale na dva odstotka BDP, sicer ob zadržku, če bo javnofinančni položaj to dopuščal. A v projekciji za letošnje leto se članice očitno še ne nameravajo premikati k temu cilju.
Zveza Nato kot celota je v letu 2014 za obrambne izdatke namenila 2,5 odstotka BDP, pri čemer so levji delež nosile ZDA - 3,8 odstotka BDP. Evropske države so skupaj namenile 1,5 odstotka BDP, največ - 2,2 odstotka BDP - Velika Britanija in Grčija. Dva odstotka BDP je namenila le še Estonija.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.