Reuters

Premier Cerar in ministrica Katičeva sta novico objavila danes med pogovorom s poveljniki slovenskih kontingentov na mednarodnih misijah prek videokonference. Kot je napovedal Cerar, bodo v pogovorih "zanesljivo odprli vsa pomembna vprašanja". Izrazil je tudi pričakovanje, da bo to srečanje pripomoglo k utrditvi dobrega sodelovanja Slovenije v zavezništvu.

To bo prvi obisk generalnega sekretarja Nata v Sloveniji po januarju lani, ko je bil na tem položaju še Danec Anders Fogh Rasmussen, in prvi obisk Norvežana Stoltenberga v tej funkciji. S Cerarjem sta se sicer srečala že v Bruslju 11. novembra lani. Tedaj je Stoltenberg izpostavil dragocen prispevek Slovenije v operacijah zavezništva, zlasti na Kosovu, opozoril pa na krepitev obrambnih izdatkov, sploh za investicije.

Slednje bo verjetno tudi v ospredju njegovih pogovorov julija v Ljubljani, še posebej v luči zaostrovanja napetosti z Rusijo zaradi ukrajinske krize in vse večjih pritiskov po krepitvi zmogljivosti kolektivne obrambe zavezništva.

Glede na podatke, ki jih je Nato objavil v ponedeljek, je Slovenija namreč na dnu seznama članic glede na delež bruto domačega proizvoda, ki ga namenja za obrambo. Leta 2014 je za to namenila odstotek BDP, kar je najmanj od vstopa v Nato leta 2004.

Povedna je tudi struktura obrambnih izdatkov. Slovenija je v lanskem letu kar 82,3 odstotka obrambnega proračuna namenila za plače vojakov. To je najvišji delež med vsemi članicami. Na drugi strani ima najnižji odstotek pri vlaganju v orožje in opremo - le 0,7 odstotka slovenskih sredstev za obrambo je šlo v ta namen.

Članice Nata so se sicer lani na vrhu v Walesu dogovorile, da bodo delež obrambnih sredstev v desetih letih postopoma povečale na dva odstotka BDP, sicer ob zadržku, če bo javnofinančni položaj to dopuščal. A v projekciji za letošnje leto se članice očitno še ne nameravajo premikati k temu cilju.

Zveza Nato kot celota je v letu 2014 za obrambne izdatke namenila 2,5 odstotka BDP, pri čemer so levji delež nosile ZDA - 3,8 odstotka BDP. Evropske države so skupaj namenile 1,5 odstotka BDP, največ - 2,2 odstotka BDP - Velika Britanija in Grčija. Dva odstotka BDP je namenila le še Estonija.