Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Še v prejšnjem tisočletju
Čas branja 8 min.

Dva ministra padla zaradi interpelacije. Enega so zatem še zaprli


Žan Urbanija
17. 11. 2026, 13.33
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Lokalne volitve 2026 Spremljajte aktualne politične zgodbe

Le Zoran Thaler in Mirko Bandelj sta bila razrešena z interpelacijo. Zakaj sta padla, kaj se je zgodilo pozneje in kateri ministri so odstopili sami?

interpelacija, Zoran Thaler, Janez Drnovšek, Mirko Bandelj, LDS, Tone Kajzer, SDS
S. R.
Tone Kajzer se 17. novembra 2026 zagovarja pred poslanci zaradi interpelacije.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Interpelacije so v slovenski politiki razmeroma pogoste, njihov uspeh pa izjemno redek. Čeprav so se morali pred poslanci zagovarjati številni ministri različnih vlad, sta bila zaradi izglasovane nezaupnice doslej razrešena le dva. Zunanji minister Zoran Thaler leta 1996 in notranji minister Mirko Bandelj leta 1999.

Oba sta bila člana Liberalne demokracije Slovenije (LDS), tedaj osrednje vladne stranke pod vodstvom Janeza Drnovška. Od zadnje uspešne interpelacije je minilo že več kot 27 let.

Ko se danes pred poslanci zagovarja zunanji minister Tone Kajzer, se zato znova odpira vprašanje, zakaj je parlamentu v vseh teh letih uspelo razrešiti le dva ministra. Zgodovinski primeri pa kažejo tudi, da so nekateri ministri položaj zapustili, še preden bi poslanci sploh glasovali.

interpelacija, Zoran Thaler, Janez Drnovšek, Mirko Bandelj, LDS, Tone Kajzer, SDS
S. R.
Tonetu Kajzerju očitajo tudi neustrezno obveščanje državnega zbora.

Thalerju očitali, da je Slovenijo odrinil na mednarodno obrobje

Prvi uspešno interpelirani minister je bil Zoran Thaler, ki je zunanje ministrstvo prevzel januarja 1995. Slovenija je takrat še utrjevala svoj položaj v mednarodni skupnosti, eden njenih osrednjih ciljev pa je bil približevanje Evropski uniji.

Toda pot proti Bruslju ni bila preprosta. Italija je zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj, povezanih predvsem z nepremičninami in optantskim premoženjem, ovirala slovensko približevanje evropskim povezavam. Zahtevni so bili tudi odnosi s Hrvaško, predvsem zaradi odprtih mejnih vprašanj.

Opozicija je menila, da Thaler izzivom ni kos. Skupina poslancev s prvopodpisanim Ivom Hvalico iz takratne Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) mu je očitala osebno nesposobnost, kršenje ustave in zakona o zunanjih zadevah ter neuspešnost pri pogajanjih s sosednjimi državami in Evropsko unijo.

Med očitki se je znašlo tudi kadrovanje na ministrstvu. Predlagatelji interpelacije so trdili, da je Thaler zaposloval številne ljudi na priporočilo svoje stranke.

interpelacija, Zoran Thaler, Janez Drnovšek, Mirko Bandelj, LDS, Tone Kajzer, SDS, Maks Tajnikar, alojz krapež, Milan Pogačnik, Aleksandra Pivec, Danijel Bešič Loredan, Dominika Švarc Pipan, Emilija Stojmenova Duh
Bobo
Zoran Thaler je leta 1996 postal prvi minister, razrešen z interpelacijo.

Kritiki so šli še dlje. Trdili so, da je minister s svojim delovanjem povzročil, da je Slovenija dokončno odrinjena na mednarodno obrobje.

Večina poslancev je ocenila, da so razlogi za njegovo razrešitev zadostni. Dne 16. maja 1996 je za Thalerjevo razrešitev glasovalo 48 poslancev, proti jih je bilo 26. Slovenija je dobila prvega ministra, ki je položaj izgubil zaradi interpelacije.

Razrešen zaradi diplomacije, nato se je vrnil na isto ministrstvo

Thalerjev padec je imel zanimivo nadaljevanje. Le 25 dni po njegovi razrešitvi je Slovenija 10. junija 1996 v Luksemburgu podpisala evropski sporazum o pridružitvi in vložila prošnjo za polnopravno članstvo v Evropski uniji.

Preberite še

S tem je bil dosežen eden najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev države, čeprav so prav očitki o neuspešnem približevanju Evropi pomembno zaznamovali njegovo interpelacijo.

zoran thaler BOBO.jpg
bobo
Zoran Thaler je moral položaj zapustiti zaradi očitkov o neuspešni diplomaciji.

Še bolj nenavadno je bilo nadaljevanje ministrove politične kariere. Po parlamentarnih volitvah se je Thaler 27. februarja 1997 vrnil na položaj zunanjega ministra v novi Drnovškovi vladi. Manj kot leto po tem, ko mu je državni zbor izglasoval nezaupnico, je torej ponovno vodil isti resor.

Njegov drugi mandat je trajal le sedem mesecev. Septembra 1997 je odstopil in se pozneje usmeril v gospodarstvo.

Toda tudi to ni bil konec njegove politične poti. Leta 2009 je bil na listi Socialnih demokratov izvoljen v Evropski parlament, kjer se je njegova kariera končala s korupcijsko afero.

Marca 2011 so ga novinarji britanskega časnika The Sunday Times, ki so se predstavljali kot lobisti, s skrito kamero posneli med dogovarjanjem o vplivanju na evropsko zakonodajo v zameno za denar. Novinarji so evropskim poslancem ponujali do 100.000 evrov za vlaganje dopolnil k zakonodaji.

Thaler je očitke sprva zavračal, vendar je že dan po razkritju odstopil. Februarja 2014 je na ljubljanskem sodišču priznal kaznivo dejanje jemanja podkupnine. Obsojen je bil na dve leti in pol zapora, ki ga je lahko prestajal ob koncih tedna, 32.250 evrov denarne kazni in petletno prepoved opravljanja javne funkcije.

proslava, majniška deklaracija,
Sašo Švigelj
Zoran Thaler je bil leta 2014 obsojen zaradi jemanja podkupnine.

Njegova politična pot je tako doživela dva povsem različna razpleta. Po prvi razrešitvi se je vrnil na ministrski položaj, po odmevni aferi v Bruslju pa je sledila še kazenska obsodba.

Bandelj padel zaradi spora o nadzoru policije

Druga in doslej zadnja uspešna interpelacija je doletela notranjega ministra Mirka Bandlja. Ta je ministrstvo vodil od februarja 1997, ko je nastopila nova Drnovškova vlada.

V središču spora se je znašlo vprašanje nadzora nad kriminalistično policijo in uporabo posebnih preiskovalnih metod, med katere sodijo prisluškovanje, tajno spremljanje in drugi prikriti ukrepi.

Bandelj je nasprotoval zahtevam parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, saj je menil, da ta presega svoje pristojnosti. Opozicija je njegovo ravnanje razumela drugače. Trdila je, da minister preprečuje demokratični nadzor nad delovanjem policije.

Skupina poslancev SDS s prvopodpisanim Janezom Janšo je zato 2. novembra 1998 vložila interpelacijo.

Bandelju so očitali kršitve ustave, zakona o policiji in pravil parlamentarnega nadzora. Posebej resen je bil očitek, da naj bi zavestno ustvarjal razmere, ki bi omogočale uporabo posebnih policijskih metod za spremljanje parlamentarne opozicije.

POL015922.JPG
Bobo
Mirko Bandelj je bil leta 1999 razrešen z interpelacijo.

Šlo je za sum, ki so ga navedli predlagatelji interpelacije, ne za sodno dokazano ugotovitev, da je minister dejansko organiziral prisluškovanje političnim nasprotnikom.

Afera, ki je dodatno zamajala ministrov položaj

Med vložitvijo interpelacije in odločanjem o njej je izbruhnila še afera Vič–Holmec, ki je močno zaznamovala slovensko politiko ob koncu devetdesetih let.

Konec leta 1998 so se pojavile trditve, da naj bi slovenski policisti med osamosvojitveno vojno leta 1991 na mejnem prehodu Holmec streljali na pripadnike Jugoslovanske ljudske armade, ki so se predajali.

Očitki o domnevnih vojnih hudodelstvih v preiskavah niso bili potrjeni. Toda afera je odprla nova vprašanja o delovanju policije, ravnanju z zaupnimi dokumenti in odnosih znotraj notranjega ministrstva.

Politični pritisk se je stopnjeval. Konec januarja 1999 je položaj zapustil generalni direktor policije Borut Likar, Bandelj pa se je med parlamentarno obravnavo soočil še z očitki o kadrovanju in domnevnih finančnih nepravilnostih.

interpelacija, Zoran Thaler, Janez Drnovšek, Mirko Bandelj, LDS, Tone Kajzer, SDS, Maks Tajnikar, alojz krapež, Milan Pogačnik, Aleksandra Pivec, Danijel Bešič Loredan, Dominika Švarc Pipan, Emilija Stojmenova Duh
Bobo
Mirko Bandelj je položaj izgubil tudi zaradi nasprotovanja koalicijskih poslancev.

Pomembno je, da afera Vič–Holmec ni bila prvotni razlog za interpelacijo, saj je bila ta vložena že novembra 1998. Je pa pozneje dodatno zaostrila razpravo o ministrovi politični odgovornosti.

Odločilni so bili tudi glasovi koalicijskih poslancev

Za Bandlja je postalo usodno, da je podporo izgubljal tudi znotraj vladajoče koalicije.

Njegovi razrešitvi so bili naklonjeni tudi poslanci Slovenske ljudske stranke (SLS), ki je bila takrat koalicijska partnerica LDS. V stranki so ministra pozivali k odstopu, predsednika vlade Janeza Drnovška pa, naj ukrepa.

Ko je državni zbor 16. februarja 1999 odločal o interpelaciji, je Bandelj izgubil.

interpelacija, Zoran Thaler, Janez Drnovšek, Mirko Bandelj, LDS, Tone Kajzer, SDS
S. R.
Tonetu Kajzerju opozicija očita sporno ravnanje slovenske diplomacije.

Za razrešitev je glasovalo 49 poslancev, proti jih je bilo 26. Tako je postal drugi minister v zgodovini samostojne Slovenije, ki je položaj izgubil zaradi izglasovane nezaupnice.

Odločitev je razkrila tudi razpoke znotraj vladajoče koalicije. Brez podpore dela koalicijskih poslancev opozicija namreč ne bi mogla doseči takšnega rezultata.

Minister je padel, ustavno sodišče pa mu je pozneje deloma pritrdilo

Bandeljeva zgodba je dobila zanimivo pravno nadaljevanje.

Nekdanji minister je izpodbijal ureditev parlamentarnega nadzora nad kriminalistično službo. Menil je, da komisija državnega zbora nima ustrezne pravne podlage za tako široko zastavljene pristojnosti.

Ustavno sodišče je 21. septembra 2000 ugotovilo, da je bil del parlamentarnega odloka, ki je komisiji omogočal nadzor nad kriminalistično službo, v neskladju z ustavo. Sporno določbo je razveljavilo z odložnim učinkom.

To ni pomenilo razveljavitve Bandljeve razrešitve ali ugotovitve, da so bili vsi očitki interpelacije neutemeljeni. Je pa pokazalo, da spor o pristojnostih, ki je pomembno zaznamoval njegov politični padec, ni bil zgolj politične narave.

Od hotelskih računov do bulmastifov. Ministri, ki so odšli pred glasovanjem

Thaler in Bandelj sta edina ministra, ki ju je državni zbor razrešil z interpelacijo. Več drugih je odstopilo še pred odločanjem, pogosto zaradi afer, ki so se prepletale z očitki iz interpelacij.

Maks Tajnikar, 1996. Minister za gospodarske dejavnosti se je znašel pod pritiskom zaradi sanacije mariborskega TAM in sporne porabe državnih sredstev. Opozicija mu je očitala nepravilnosti pri poslovanju, med drugim pri plačilih podjetju Tamex s Cipra. Tajnikar je očitke zavračal in vztrajal, da je šlo za poravnavanje obveznosti, nujnih za nadaljevanje proizvodnje. Odstopil je 26. januarja 1996, ko je njegovo razrešitev že predlagal premier Drnovšek.

1734442068-cesko-fink-tajnikar-pl-1734442040461.jpg
Primož Lavre
Maks Tajnikar se je znašel pod pritiskom zaradi sanacije mariborskega TAM.

Alojz Krapež, 1998. Obrambni minister je odstopil zaradi afere z domnevno nezakonito dodelitvijo vojaškega stanovanja. Mesec dni pozneje si je premislil in skušal odstop umakniti, vendar je vlada pojasnila, da je za to prepozno. Kazenski postopek v povezavi z afero je pozneje zastaral, še preden bi sodišče vsebinsko odločilo o očitkih.

interpelacija, Zoran Thaler, Janez Drnovšek, Mirko Bandelj, LDS, Tone Kajzer, SDS, Maks Tajnikar, alojz krapež, Milan Pogačnik, Aleksandra Pivec, Danijel Bešič Loredan, Dominika Švarc Pipan, Emilija Stojmenova Duh
Bobo
interpelacija, Zoran Thaler, Janez Drnovšek, Mirko Bandelj, LDS, Tone Kajzer, SDS, Maks Tajnikar, alojz krapež, Milan Pogačnik, Aleksandra Pivec, Danijel Bešič Loredan, Dominika Švarc Pipan, Emilija Stojmenova Duh

Milan Pogačnik, 2010. Kmetijskemu ministru sta SDS in SLS očitali odgovornost za postopke vračanja nevarnih bulmastifov lastniku Sašu Baričeviču. Pogačnik je zatrjeval, da je ministrstvo ravnalo zakonito, pozneje pa se je znašel še v kriminalistični preiskavi zaradi suma dogovarjanja o zemljiščih v zameno za podporo poslancev SNS. Očitke o kupčkanju z glasovi je zavračal, po policijskem pridržanju pa odstopil zaradi pritiskov nase in na družino.

predsednik_kgz_ciril_smrkolj_in_kmetijski_minister_milan_pogacnik.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Milan Pogačnik (na fotografiji desno) je leta 2010 odstopil s položaja kmetijskega ministra.

Aleksandra Pivec, 2020. Kmetijsko ministrico so odnesli očitki o plačevanju nastanitev in prepletanju službenih ter zasebnih obiskov na Krasu in v Izoli. Pivčeva je zlorabo položaja zanikala, vendar izgubila podporo lastne stranke DeSUS. Opozicija je vložila interpelacijo, premier Janez Janša pa je ločeno predlagal njeno razrešitev. Odstopila je med obravnavo premierjevega predloga, še preden bi poslanci glasovali.

Aleksandra Pivec.jpg
S. R.
Aleksandra Pivec se je znašla pod pritiskom zaradi spornih plačil nastanitev.

Danijel Bešič Loredan, 2023. SDS je zdravstvenemu ministru očitala slabšanje dostopnosti zdravstva, daljšanje čakalnih dob in neizpolnjene reformne obljube. Interpelacijo je sprva označeval za priložnost, da predstavi svoje delo, vendar je julija odstopil. Premier Robert Golob je pojasnil, da sta se razhajala glede prihodnosti javnega zdravstva, in potrdil, da je ministru sam ponudil odstopno izjavo.

935243_081_besic.jpg
Sašo Švigelj
Danijel Bešič Loredan je položaj zapustil po razhajanjih s takratnim premierjem Robertom Golobom.

Dominika Švarc Pipan, 2024. Pravosodno ministrico je odnesla afera Litijska, povezana s 7,7 milijona evrov vrednim nakupom stavbe za potrebe sodišč. Priznala je objektivno odgovornost, a vztrajala, da je bila pri poslu zavedena. Po izgubi podpore lastne stranke SD je odstopila, preden bi poslanci odločali o interpelaciji.

910186_170_dominika.jpg
Robert Nalen
Dominika Švarc Pipan je leta 2024 odstopila zaradi afere Litijska.

Emilija Stojmenova Duh, 2024. Ministrica za digitalno preobrazbo je prvo interpelacijo zaradi 6,5 milijona evrov vrednega nakupa 13.000 prenosnih računalnikov prestala. Pred drugo pa je izbruhnila še afera uporabe modrih luči na službenem vozilu v Avstriji. Ministrica je očitke o poskusu izogibanja globi zavračala in govorila o osebni diskreditaciji. Dan pred predvideno obravnavo druge interpelacije je sprejela objektivno odgovornost in odstopila.

1727362546-dsc8323-01-1727362522677.jpg
Sašo Radej
Emilija Stojmenova Duh je prestala prvo interpelacijo, pred drugo pa odstopila.

Več kot 27 let brez uspešne interpelacije

Zunanji minister Tone Kajzer se danes, 17. novembra 2026, kot prvi minister aktualne vlade Janeza Janše zagovarja pred očitki iz interpelacije, ki so jo vložile opozicijske Svoboda, SD in Levica.

Med osrednjimi očitki sta slovenska preprečitev skupne izjave Evropske unije proti širjenju nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu in domnevno neustrezno obveščanje državnega zbora o zunanjepolitičnih odločitvah.

Kajzer očitke zavrača in vztraja, da slovenska zunanjepolitična načela ostajajo nespremenjena. Za njegovo razrešitev mora glasovati najmanj 46 poslancev.

Zgodovinska statistika je skromna. V več kot treh desetletjih sta ta prag prestali le dve interpelaciji. Obe v času Drnovškovih vlad, obe proti ministroma LDS, obe v devetdesetih letih.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.