Tudi Nemčija s košarico Trumpu: To ni naša vojna
Ameriški predsednik Donald Trump od zaveznic zahteva pomoč pri varovanju Hormuške ožine. Več držav, vključno z Nemčijo, Avstralijo in Japonsko, ga je že zavrnilo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da so se ZDA že začele obračati na svoje zaveznice za pomoč pri ohranjanju odprte strateško pomembne Hormuške ožine.
"Zahtevam, da te države pridejo in zaščitijo svoje ozemlje, saj gre za njihovo ozemlje. To je kraj, od koder dobivajo energijo," ga je navedla Al Jazeera Trump. Ob tem je dodal, da bi lahko celo trdili, da ZDA tam sploh ne bi smele biti, saj energentov zaradi lastnih zalog nafte ne potrebujejo.
Odpiranje Hormuške ožine vidi kot “zelo majhen podvig”
Trump je pojasnil, da so ZDA do zdaj govorile s sedmimi državami, v mnogih primerih gre za članice zveze Nato. "Natu smo vedno na voljo, pomagamo jim v Ukrajini," je izpostavil predsednik in dodal, da bo "zanimivo videti, katera država nam ne bi pomagala" pri tem, kar je označil za "zelo majhen podvig" ohranjanja ožine odprte. Na vprašanje, katere države so že ponudile pomoč, je odgovoril, da je še prezgodaj za odgovore, a da so bili nekateri odzivi pozitivni.
Ministri članic EU bodo odločili danes
Ministri članic EU, pristojni za energetiko, bodo danes v Bruslju razpravljali o odzivu na naraščajoče cene energentov, povezane z vojno na Bližnjem vzhodu. Ta bo tudi osrednja tema zasedanja zunanjih ministrov unije, ki se bodo danes prav tako sestali v belgijski prestolnici.
V ospredju zasedanja ministrov za energetiko, ki se ga bo iz Slovenije udeležila državna sekretarka na pristojnem ministrstvu Tina Seršen, bo odziv unije na pretrese na energetskih trgih, ki jih je povzročila vojna med ZDA, Izraelom in Iranom. Zaradi zaprtja Hormuške ožine, ki je ključnega pomena za transport energentov, so močno narasle cene nafte, pa tudi utekočinjenega zemeljskega plina.
Vojna na Bližnjem vzhodu bo po pričakovanjih tudi osrednja tema današnjega zasedanja zunanjih ministrov unije, ki se ga bo udeležila ministrica Tanja Fajon. Med drugim bodo razpravljali o zagotavljanju varne plovbe prek Hormuške ožine, podpori zalivskim državam, ki so tarča iranskih napadov, prizadevanjih za umiritev napetosti v regiji in razmerah v Libanonu.
Trump je ponovno zatrdil, da so ZDA uničile iransko mornarico, vendar opozoril, da sta za oviranje prometa v ožini dovolj že dva terorista ali nekaj ljudi, ki odvržejo mine. Dotaknil se je tudi Kitajske in izpostavil, da ta država prek ožine prejme 90 odstotkov svoje nafte, zato ostaja odprto vprašanje, ali bodo pri prizadevanjih ZDA sodelovali.
Japonska in Avstralija sta ga zavrnili
Medtem je japonska premierka Sanae Takaichi v parlamentu izjavila, da Tokio nima načrtov za napotitev mornariških plovil za spremstvo naftnih tankerjev. "Nismo sprejeli nobene odločitve o napotitvi spremljevalnih ladij. Še naprej preučujemo, kaj lahko Japonska stori neodvisno in kaj v okviru pravnega sistema," je dejala Takaichi, ki naj bi se pozneje ta teden v Washingtonu sestala s Trumpom.
Tudi Avstralija je zavrnila napotitev vojaških ladij. Avstralska ministrica za promet Catherine King je v intervjuju za ABC Radio pojasnila, da je njihov prispevek v regiji jasen in se nanaša predvsem na Združene arabske emirate, kjer zagotavljajo letala za pomoč pri obrambi. "Vendar ladje v Hormuško ožino ne bomo poslali. Vemo, kako neverjetno pomembno je to območje, vendar to ni nekaj, za kar bi bili zaprošeni ali k čemur bi prispevali," je zaključila King.
Hormuška ožina sicer predstavlja ključno pomorsko pot, po kateri potuje petina svetovnih zalog nafte, Iran pa je nad njo dejansko uvedel blokado.
Nemčija: To ni naša vojna
S košarico Trumpu so se odzvali tudi v nemški vladi. "Ta vojna nima nič z Natom. To ni Natova vojna," je danes poudaril tiskovni predstavnik kabineta kancerja Friedricha Merza Stefan Kornelius. Poudaril je še, da je Nato "obrambno zavezništvo, zavezništvo za obrambo svojega ozemlja."
Po besedah Korneliusa Nemčija, dokler poteka vojna, v prizadevanjih ne bo sodelovala. "Ne bo sodelovanja, niti v primeru vojaških naporov za odpiranje Hormuške ožine." Je pa tiskovni predstavnik pojasnil še, da sam ni seznanjen s kakšno uradno prošnjo ZDA, da bi v tovrstni operaciji sodelovala Nemčija.
"Rad bi tudi opomnil, da se ZDA in Izrael pred začetkom vojne z nami nista posvetovali ter da so v Washingtonu ob začetku vojne izrecno poudarili, da evropska pomoč ni niti potrebna niti zaželena," je še izpostavil.
Podobno so se odzvali tudi v Franciji in Združenem kraljestvu. V Franciji so možnost, da bi v Hormuško ožino poslali svoje bojne ladje, zavrnili. Po poročanju časnika Financial Times bo Francija svojo mornarico tja poslala le, ko se bodo sovražnosti med ZDA, Iranom in sosedami končale. Da nimajo načrtov, da bi tja poslali svoje bojno ladjevje in bi se s tem vključili v širšo vojno, je nakazal tudi britanski premier Keir Starmer.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
