»Danes pišem, da se opravičim za bolečino, ki sem jo povzročil, ker sem se vdelal v opise življenja v Auschwitzu,« je zapisal Joseph Hirt, ki je v petek priznal, da si je izmislil svojo življenjsko zgodbo. »V Auschwitzu nisem bil ujetnik. Vendar pa ni bil moj namen, da z lažnim trditvami, da sem dejansko bil tam, zmanjšam vrednost ali pa zasenčim dogodke, ki so se tam resnično zgodili. Moje ravnanje je bilo zmotno. Prosim za odpuščanje,« je zapisal 86-letnik iz Pennsylvanije.

Hirt si po lastnih besedah zgodbe ni izmislil zase; laž si je privoščil iz strahu, da zgodovina in groza koncentracijskih taborišč ne bi bili pozabljeni. 

Lagal je iz strahu

Hirt je leta predaval o svojih izkušnjah v drugi svetovni vojni. Tudi o begu njegove judovske družine iz Poljske v Beograd. Ter, da so ga aretirali nacisti in ga poslali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je spoznal zloglasnega Josefa Mengeleja, SS-častnika in zdravnika, ki je mučil taboriščnike. Hirtova izkušnja se je končala s pobegom pod električno ograjo. Svojo pripoved je dodatno ozaljšal s spektakularnim uvodom in nič manj bleščečim zaključkom: bil je na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936, ko naj bi Adolf Hitler obrnil hrbet Jesseju Owensu; taistega Owensa pa naj bi v družbi Eleanor Roosevelt znova srečal ob prihodu v Združene države Amerike.

Hirt si po lastnih besedah zgodbe ni izmislil zase; laž si je privoščil iz strahu, da zgodovina in groza koncentracijskih taborišč ne bi bili pozabljeni. Bil je namreč presunjen, ko je spoznal, da je Auschwitz, danes muzej in spomenik, turistična destinacija, kjer se obiskovalci šalijo o propagandi, kot je dejal.

Očitne nedoslednosti 

Da nekaj ni v redu, je v začetku tega leta opazil učitelj zgodovine Andrew Reid. Hirtovega imena ni na seznamu taboriščnikov, ki so bili internirani v Auschwitzu (Hirt je priznal tudi, da si je dal na roko tetovažo številke, ki je pripadala Primu Leviju, piscu in kemiku, ki je preživel Aushwitz. Ne, da bi prevzel njegovo identiteto, je zapisal Hirt, ampak v spomin nanj). Reid je ugotovil tudi, da se Hirtova zgodba o pobegu ni ujemala z zapisi iz taborišča in da je Mengele tja prispel šele po njegovem domnevnem pobegu. Bilo je tudi malo verjetno, da bi bil šestletni Poljak na olimpijadi kjerkoli v Hitlerjevi bližini. Hitlerjevo namerno prezrtje Owensa, tako njegov biograf, je najverjetneje izmišljotina.

»Hočem, da je jasno – ne zanikam holokavsta,« je zapisal Reid, čigar prvi delodajalec je bil taboriščnik. Delno se je tudi njemu v spomin lotil razkrinkavanja Hirtovega zavajanja.