Dvajset let Jankovićeve Ljubljane: Mesto velikih projektov in afer
Dvajset let Jankovića je Ljubljano vidno spremenilo. Od Stožic do C0: velika bilanca projektov, sporov, podražitev in vprašanj o načinu vodenja.
Ko je Zoran Janković leta 2006 prevzel Mestno občino Ljubljana, je v mestno politiko vstopil z obljubo menedžerskega vodenja. Dvajset let pozneje je njegov pečat v prestolnici težko spregledati: zaprto mestno jedro, prenovljena nabrežja, Stožice, BicikeLJ, Cukrarna, Center Rog, Ilirija in kanal C0.
To je Ljubljana, ki se je v njegovih mandatih vidno spremenila.
Toda Jankovićeva bilanca nikoli ni bila samo seznam projektov. Nekateri so ostali nedokončani, drugi so se podražili, tretji so sprožili odpor civilnih iniciativ ali končali v sodnih postopkih. Njegov najmočnejši politični argument je bil vedno rezultat v prostoru. Njegova najšibkejša točka pa vprašanje, kako so bili ti rezultati doseženi.
Prvi mandat: Središče mesta, Stožice in obljuba pod tržnico
Prvi mandat med letoma 2006 in 2010 je postavil osnovni vzorec Jankovićevega županovanja: močna večina v mestnem svetu, projektni slog upravljanja in odločitev, da bo politika mesta najprej vidna v prostoru.
Leta 2007 je Ljubljana dobila Vizijo Ljubljana 2025, prostorsko vizijo dolgoročnega razvoja, ki sta jo javno predstavljala Janković in tedanji podžupan Janez Koželj. Dokument je napovedal mesto z več javnega prostora, večjo vlogo pešcev in kolesarjev ter manjšo odvisnostjo od avtomobila v središču.
Najvidnejša sprememba je bilo postopno zapiranje mestnega jedra za avtomobile. Sprva je imelo ukrep veliko nasprotnikov, zlasti med delom trgovcev, stanovalcev in voznikov, a je sčasoma postal eden najbolj prepoznavnih simbolov Jankovićeve Ljubljane. Mesto je v tem obdobju dobilo tudi naziv Svetovna prestolnica knjige 2010, ki ga podeljuje Unesco.
Največji projekt prvega mandata so bile Stožice. Dvorana in stadion sta bila odprta avgusta 2010; Janković je tedaj vztrajal, da bosta košarkarska in nogometna otvoritvena tekma odigrani 10. in 11. avgusta, stadion pa je bil odprt s tekmo Slovenija–Avstralija. Športni del kompleksa je Ljubljani prinesel infrastrukturo, ki je prej ni imela, vendar so Stožice že od začetka nosile dvojni pomen: športni uspeh na eni strani, nedokončan trgovski del, neplačani podizvajalci in poznejši sodni postopki na drugi.
Že v prvi Jankovićevi kampanji se je začela tudi zgodba, ki se vleče skoraj ves čas njegovega županovanja: prenova osrednje tržnice z garažno hišo. Aprila 2026 je ministrstvo Mestni občini Ljubljana izdalo integralno gradbeno dovoljenje za prenovo tržnice, vendar dovoljenje še ni pravnomočno, nasprotniki projekta pa so napovedali upravni spor.
Drugi mandat: BicikeLJ in meja državne politike
Drugi mandat se je začel z Jankovićevim najvišjim županskim rezultatom, vendar ga je hitro prekinila državna politika. Na mestni ravni je Ljubljana leta 2011 dobila sistem BicikeLJ, sprva s 30 postajami in 300 kolesi. To ni bil projekt z monumentalnostjo Stožic, bil pa je ena od sprememb, ki se tudi danes najbolj poznajo v vsakdanjem ritmu mesta.
Janković je nato ustanovil Pozitivno Slovenijo, na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011 dobil največ glasov, vendar v državnem zboru ni zbral potrebnih 46 glasov za mandatarja. Podprlo ga je 42 poslank in poslancev. Janković je leta 2025 v oddaji 24UR Zvečer dejal, da kot svojo največjo politično napako vidi prav to, da leta 2012 ni sestavil vlade. Dodal je, da je bila to po njegovem »škoda za Slovenijo«.
Tretji mandat: Vrnitev, KPK in Slovenska cesta
Po nadomestnih volitvah leta 2012 se je Janković vrnil v županski kabinet. Mestno je bil to mandat Slovenske ceste. Osrednji del so za osebni promet zaprli septembra 2013, ukinitev osebnega motornega prometa in poznejša prenova pa sta ta prostor spremenili v enega glavnih simbolov prometne politike Jankovićeve Ljubljane. MOL navaja, da so se koncentracije črnega ogljika na osrednjem delu Slovenske po ukinitvi osebnega prometa zmanjšale za 70 odstotkov nad ozadjem, hrup osebnih vozil pa za okoli šest decibelov.
Politično je mandat zaznamovalo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije. KPK je leta 2013 objavila zaključno poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank in ugotovila kršitve pri Zoranu Jankoviću in Janezu Janši. Vrhovno sodišče je leta 2015 poročilo v delu, ki se je nanašal na Jankovića, odpravilo zaradi postopkovnih razlogov, ker mu komisija pred objavo ni omogočila izjasnitve. KPK je nato sprejela nove ugotovitve, Janković pa jih je izpodbijal tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice; ESČP je leta 2025 njegovo pritožbo razglasilo za nedopustno.
To obdobje je pokazalo vzorec, ki se je pozneje ponavljal: mestni projekti so napredovali, politično zaupanje pa se je lomilo ob vprašanjih transparentnosti, premoženja in odgovornosti.
Četrti mandat: Zelena prestolnica, prva izguba večine in pravosodni postopki
Po volitvah leta 2014 je Lista Zorana Jankovića prvič ostala brez absolutne večine v mestnem svetu. Dobila je 21 od 45 sedežev, oblast pa je nato utrdila s koalicijo s SD in DeSUS. Jankovićev položaj župana s tem ni bil resno ogrožen, je pa mestni svet prvič pokazal, da njegova lista ni več samoumevna večina.
Največji simbolni uspeh mandata je bil naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Nagrado podeljuje Evropska komisija, MOL pa jo je predstavljala kot potrditev prometnih, okoljskih in prostorskih sprememb, ki so se začele v prejšnjih mandatih. Ljubljana je z nazivom dobila tudi močan mednarodni znak, da je njen mestni obrat postal opazen zunaj Slovenije.
Isti mandat so zaznamovali pravosodni postopki. V zadevi Gratel je tožilstvo Jankoviću očitalo prejemanje podkupnine, povezano z optičnim omrežjem. Okrožno sodišče ga je marca 2019 oprostilo, višje sodišče pa je leta 2020 oprostilno sodbo potrdilo, zato je postala pravnomočna.
Največji javni odmev je imela zadeva Farmacevtka. Kriminalisti so preverjali sum, da naj bi Janković od zaposlene v Lekarni Ljubljana v zameno za pomoč pri redni zaposlitvi zahteval spolne usluge. Janković je očitke zanikal. Sodna preiskava ni bila uvedena; sodišča so odločila, da se prisluhi zaradi procesnih razlogov ne morejo uporabiti, odločitev, da preiskave ne bo, pa je bila pravnomočno potrjena.
Peti mandat: Cukrarna, Rog in stare sodne zgodbe
Leta 2018 se je Jankovićeva lista vrnila do absolutne večine v mestnem svetu. Mandat 2018–2022 so zaznamovali kulturni projekti, pandemija in nadaljevanje sodnih zgodb, ki so se začele že prej.
Največji kulturni projekt je bila Cukrarna. Nekdanja tovarna sladkorja je septembra 2021 odprla vrata kot prostor za sodobno umetnost. Propadajoča stavba je tako dobila novo funkcijo, mesto pa novo kulturno sidrišče.
Druga plat istega vprašanja se je pokazala pri Rogu. Januarja 2021 je MOL prevzela posest nekdanje tovarne Rog in začela rušenje. Uporabniki in njihovi podporniki so občini očitali izrinjanje avtonomne kulturne scene, občina pa je projekt razumela kot začetek prenove propadajočega območja. Dogajanje so spremljali protesti in policijsko posredovanje.
V ozadju so ostajale Stožice. Prvostopenjska oprostilna sodba v eni od zadev Stožice je bila leta 2025 razveljavljena, višje sodišče pa je zadevo vrnilo v novo sojenje. Ločeno je marca 2026 stekla glavna obravnava v primeru domnevnih nepravilnosti pri nakupu hladilne strojnice v kompleksu Stožice; obtoženi, med njimi Janković, očitke tožilstva zavračajo.
V tem obdobju se je pravnomočno končala zadeva delnic Mercatorja. Janković in njegova sinova so bili pravnomočno oproščeni očitkov o davčni zatajitvi pri prodaji delnic Mercatorja; tožilstvo mu je očitalo, da naj bi se izognil plačilu davka od dobička iz kapitala, sodišča pa očitkov niso potrdila.
Šesti mandat: Od velikih objektov k vsakdanjim konfliktom
Leta 2022 je Janković znova prepričljivo zmagal kot župan, njegova lista pa je v mestnem svetu osvojila 18 sedežev, najmanj doslej. Oblast je zato utrdil s koalicijo z Gibanjem Svoboda. To ni pomenilo konca njegove prevlade, je pa pokazalo, da njegov model v mestnem svetu ni več tako samoumeven kot v prvih letih.
Eden najvidnejših projektov šestega mandata je bil Center Rog. Odprli so ga 26. oktobra 2023, MOL pa ga predstavlja kot odprto ustvarjalno središče za kulturnike, kreativce, izdelovalništvo, oblikovanje in uporabne umetnosti. Odprtje so spremljali protesti nekdanjih uporabnikov in njihovih podpornikov. Rog zato ostaja dvoplasten simbol: za občino prenova industrijske dediščine, za del javnosti spomin na izpraznitev leta 2021.
Med večjimi projekti izstopa tudi Ilirija. Prenovljeno kopališče so odprli marca 2025, 24UR pa je poročal, da je gradnja stala 62,5 milijona evrov, ob tem pa še dodatnih 2,4 milijona evrov za opremo in 5,9 milijona evrov za Lattermanov podhod.
Marca 2026 je Ljubljana dobila še osrednji mladinski center BAZA v prenovljeni Palači Cukrarna. S tem se je zaokrožil drugi del prenove območja Cukrarne, ki se je začela z galerijo sodobne umetnosti.
Največji spor šestega mandata ostaja kanal C0. MOL je aprila 2026 sporočila, da je z izgradnjo zadnjega, 119,5 metra dolgega odseka končana gradnja 12,4 kilometra dolgega povezovalnega kanala. Občina projekt predstavlja kot ključno kanalizacijsko povezavo, nasprotniki pa vztrajajo, da s tem spor ni končan, saj ostajajo vprašanja dovoljenj, presoje vplivov in zaupanja javnosti v varnost projekta.
Nova okoljska fronta je sežigalnica oziroma objekt za termično obdelavo odpadkov. Janković jo predstavlja kot odgovor na vprašanje odpadkov in energetske izrabe, kritiki pa opozarjajo na zdravje, emisije, ekonomiko in zaupanje javnosti. Marca 2026 je napovedal pripravo predloga za posvetovalni referendum in javno tribuno o sežigalnici.
V šestem mandatu se je znova odprla tudi tržnica. Integralno gradbeno dovoljenje, izdano aprila 2026, je za občino velik korak k izvedbi, za nasprotnike pa začetek nove pravne bitke. Ta projekt je za Jankovića posebej poveden: od prve kampanje se ponavlja kot obljuba, a se vedno znova ustavi pri istih vprašanjih – parkiranju, dediščini, arheologiji in zaupanju v posege pod osrednji mestni prostor.
Med zastalimi zgodbami ostaja Plečnikov stadion za Bežigradom oziroma Bežigrajski športni park. Projekt ni izključno občinski, saj vključuje zasebnega partnerja in Olimpijski komite Slovenije, a se vleče skozi vso Jankovićevo obdobje. Mestni svet je leta 2021 podaljšal družbeno pogodbo za izvedbo projekta, stadion pa ostaja eden najbolj vidnih primerov, kjer se obljube, zasebni interes, varstvo dediščine in javna pričakovanja niso sestavili v uspešen projekt.
Ko se veliki projekti preselijo pred blok
Šesti mandat je pokazal še nekaj drugega: Jankovićeva politika se ne lomi več samo pri velikih objektih, temveč tudi pri vsakdanjih vprašanjih prebivalcev. Štepanjsko naselje je postalo najbolj izpostavljena točka odpora proti širitvi parkirnin, Iniciativa za Štepanjsko naselje pa je aprila 2026 začela zbirati podpise za razpis referenduma o spremembah odloka o urejanju prometa. Zbiranje podpisov naj bi trajalo do 28. maja.
Podobno napetost odpira javni promet. Po podražitvi vozovnic LPP so Pirati sprožili referendumsko pobudo, upravno sodišče pa je razveljavilo občinsko zavrnitev pobude. MOL je napovedala predlog revizije na vrhovno sodišče, ustavno sodišče pa je ločeno zavrglo pobudo Piratov za oceno ustavnosti sklepa o podražitvi, ker po njegovi presoji sklep nima pravne narave predpisa. V ozadju je vprašanje, ki presega ceno vozovnice: če mesto omejuje avtomobile, mora javni promet prepričati tudi s pogostostjo, zanesljivostjo in dostopnostjo.
Med projekte, ki bodo močno zaznamovali podobo mesta, sodi tudi Potniški center Ljubljana z Emoniko. Ne gre za izključno občinski projekt: železniško in avtobusno infrastrukturo financirata oziroma vodita država in Slovenske železnice, zasebni del Emonike pa razvija družba Mendota Invest v lasti madžarske skupine OTP. Za Jankovićevo bilanco je projekt pomemben kot urbanistična sestavljanka na najbolj občutljivem prometnem območju v državi. Če bo uspel, bo Ljubljana dobila dolgo pričakovano prometno vozlišče; če se bodo zapleti nadaljevali, bo ostal še ena zgodba o desetletjih čakanja na urejeno glavno postajo.
Šesti mandat je zaznamovalo tudi Jankovićevo pismo podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću v času študentskih protestov v Srbiji. Pismo je sprožilo kritike dela politike, javnosti in kulturnih krogov ter proteste v Ljubljani. Ta epizoda ni bila infrastrukturna, je pa povedala nekaj o položaju župana po dveh desetletjih: Janković ni več presojan samo po pločnikih, mostovih in projektih, temveč tudi kot politična figura s simbolnimi in mednarodnimi povezavami.
Bilanca: Mesto se je spremenilo, vprašanje vodenja ostaja
Jankovićeva Ljubljana je v dveh desetletjih postala bistveno drugačno mesto. Središče je bolj zaprto za avtomobile, javni prostor je bolj urejen, mesto je dobilo pomembne športne, kulturne, prometne in komunalne projekte, Ljubljana pa se je mednarodno utrdila kot zelena in turistično privlačna prestolnica.
Toda ista bilanca ni enoznačna. Stožice so postale velik športna pridobitev, a tudi nedokončan kompleks in odprta sodna zgodba. Cukrarna je postal pomembna kulturna pridobitev, Rog pa projekt, zaznamovan z izpraznitvijo nekdanje avtonomne scene. Ilirija je športna infrastruktura, a tudi zgodba o visokih podražitvah. Tržnica je obljuba, ki se vleče od začetka Jankovićevega županovanja. C0 je za občino komunalni projekt, za nasprotnike vprašanje pitne vode. Sežigalnica je za župana odgovor na odpadke, za kritike nova okoljska fronta. Parkiranje in LPP pa kažeta, da se lahko mestna politika v šestem mandatu najbolj zaostri prav tam, kjer je najmanj slovesna: pred blokom, na avtobusu, pri dovolilnici, pri mesečni vozovnici.
Ob Jankoviću so se vrstili postopki in afere. Nekatere zadeve so se končale z oprostitvami ali procesnimi odločitvami v njegovo korist, pri Stožicah pa postopek po razveljavitvi oprostilne sodbe še ni dokončno zaprt.
Zato njegova bilanca ni preprosta zgodba o uspehu ali neuspehu. Je zgodba o mestu, ki se je vidno spremenilo, in o načinu vodenja, ki je pri delu javnosti vzbujal občutek učinkovitosti, pri drugem delu pa občutek prevelike koncentracije moči.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.