Potem ko so konec leta 2008 namenu predali celotni krak avtoceste A5, se je po statističnih podatkih Policijske uprave Murska Sobota (v luči števila smrtnih žrtev na cestah: leta 2007 je v prometu življenje izgubilo 28 ljudi, letos pa do zdaj trije) precej izboljšala prometna varnost v Pomurju, saj se je predvsem težki tovorni promet z lokalnih in državnih cest povsem umaknil na avtocesto A5. Z dokončanjem pomurske avtoceste so si tako najbolj oddahnili ljudje ob glavni cesti Gornja Radgona-Dolga vas, saj je država po tej cesti več kot desetletje dovolila promet težkih tovornjakov in vlačilcev, tudi do pet tisoč vozil na dan, ki so se zdaj torej preselili na avtocesto.
Z najsodobnejšo prometnico je bil oktobra 2003 dograjen še zelo sodoben avtocestni most čez reko Muro. Most med Krogom v Prekmurju in Vučjo vasjo v Prlekiji je z 833 metri najdaljši v Sloveniji. Leta 2002 pa je bil obnovljen most čez reko in njenih pet rokavov v Petanjcih. Tretji in četrti most čez največji pomurski vodotok sta med Dokležovjem in Veržejem ter v Srednji Bistrici in na Razkrižju, ki prav tako ne pomenita morebitne črne točke v prometu.
Ob tipični vnemi, fotografiranju politikov in gospodarstvenikov na razbeljenem asfaltu med gradnjo sodobne prometnice A5, pa so se na stranskem tiru znašle lokalne ali krajevne ceste. V 27 pomurskih občinah novogradenj na lokalnih prometnicah in prav tako državnih ali regionalnih cestah v zadnjem desetletju praktično skoraj ni, obstoječe ceste pa so bile grajene v obdobjih, ko je bila struktura prometa, udeležencev in vozil popolnoma drugačna, kot je danes. Če se ne gradijo ceste, se na novo ne gradijo niti spremljajoči premostitveni objekti.
V tej luči bi se torej lahko kot ozka grla pojavili mostovi še posebno na regionalni oziroma državni cesti R2-440 med Petanjci, Gederovci, Cankovo in Kuzmo, ki se je v zadnjih štirih letih znašla v primežu prometa težkih tovornjakov. Na avstrijski strani do mejnega prehoda Kuzma/Bonisdorf je namreč dovoljen tovorni promet. To pa pomeni, da se po cestah na slovenski strani, ki so ozke in neprilagojene težkemu prometu, danes dnevno vozijo vlačilci in tovornjaki s priklopniki, ki prevažajo hlodovino, les, opeko in drugo, in to na relaciji iz Slovenije in Hrvaške v Avstrijo. Poti čez Goričko pa predvsem avstrijski tovornjakarji in drugi tujci izbirajo tudi zato, da bi se izognili plačilu cestnin, ko peljejo tovor na Hrvaško ali Madžarsko. Kakor so še v odgovorih občinam Tišina, Cankova in Rogašovci zapisali v Direkciji za infrastrukturo, lahko minister, pristojen za promet, na državnih cestah odredi prepovedi in omejitve, če obstaja vzporedna državna cesta z boljšimi prometnotehničnimi lastnostmi. Vendar v tem primeru ni primernejše vzporedne ceste.