Robert Balen / MPA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kot so pojasnili na novinarski konferenci, zakon sicer ne rešuje vseh razvojnih izzivov države, vendar ga razumejo kot korak v pravo smer. Ob tem so opozorili na vse slabšo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pomanjkanje kadrov in vse večje obremenitve podjetij.

Gostitelj novinarske konference, podjetnik Marko Kajzer, je opozoril na to, kako težki časi so za podjetja. Kot je dejal, je 43 let v svoji dejavnosti in ugotavlja, da tako težko, kot je bilo zadnja štiri leta za razvoj in investicije, še ni bilo. »Bila so štiri leta za preživetje, podjetnikom je ostalo zelo malo manevrskega prostora. Tako težko v tej deželi še ni bilo. Ob osamosvojitvi smo pričakovali, da bo drugače, a smo se v zadnjih letih vrnili v razmere, zaradi katerih smo nekoč odšli iz neke države.«

Šimonka: »Ne branimo vlade«

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je poudaril, da njihov nastop v kampanji ni obramba aktualne vlade, prav tako ne trdijo, da je zakon idealen. »Ne branimo vlade in ne pravimo, da je razvojni zakon idealen, a je to korak v pravo smer. Že leta naslavljamo podobne vsebine, kot jih prinašajo nekatere rešitve tega zakona, a žal nismo bili uslišani,« je dejal. Po njegovih besedah se Slovenija sooča s številnimi izzivi, med katerimi so pomanjkanje kadrov, staranje prebivalstva, visoki stroški dela, obsežna regulativa in administrativne obremenitve. Slovenija na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti in inovativnosti izgublja položaj. »Vse institucije opozarjajo, da draginja dolgoročno ni vzdržna. Dolgoročno ne bomo mogli financirati šolstva, razvoja, socialnih pravic, skratka javne porabe. Le s konkurenčnimi podjetji lahko zagotavljamo pogoje, da bomo to zmogli,« je opozoril Šimonka.

Slovenijo so druge države dohitele

Predsednik GZS je spomnil, da je bila Slovenija ob osamosvojitvi gospodarsko precej pred državami, kot so Češka, Slovaška, Madžarska, Litva in Estonija, danes pa so jo te države po njegovih besedah dohitele. Medtem ko nekatere panoge, denimo farmacija, energetika, informacijska tehnologija ter bančni in finančni sektor, ohranjajo dobro kondicijo, tradicionalna industrija upada hitreje od evropskega povprečja. Za najpomembnejšo konkurenčno prednost je označil ljudi in njihovo znanje, to, kdo zna pridobiti dobre kadre. Zakon po njegovem mnenju ustvarja boljše pogoje, da bi mladi in strokovnjaki ostali v Sloveniji ter tukaj vlagali svoje znanje.

Ne glede na referendum bodo vprašanja ostala

Šimonka je priznal, da način sprejemanja zakona gospodarskim organizacijam ni bil všeč. Spremembe, ki posegajo v delo, podjetništvo in socialno državo, bi morale po njegovem nastajati v širokem dialogu. Vendar pa pomanjkljivosti postopka ne bi smele zasenčiti vsebinskih vprašanj, zaradi katerih je zakon nastal. »Vseeno nam je, kdo je zakon predlagal. Naš fokus sta vsebina in smer, v katero Slovenija mora iti,« je dejal. Ob tem je opozoril, da bodo morali ne glede na izid referenduma odgovoriti na ista vprašanja: kako zadržati mlade in visoko kvalificirane kadre, povečati ustvarjeno vrednost v podjetjih ter izboljšati znanje, inovativnost in produktivnost. Od tega je po njegovih besedah odvisno tudi dolgoročno zagotavljanje kakovostnega zdravstva, šolstva, pokojnin in drugih temeljev socialne države.

Zakon zato razumejo kot začetek potrebnih sprememb, ne pa kot njihov zaključek. »Ne želimo si zakona, ki bo veljal samo do naslednjega mandata. Želimo okvir, ki bo Sloveniji omogočil razvoj tudi čez deset, 20 let,« je sklenil Šimonka.