Slabo urejen javni prevoz: Avtomobil ostaja brez prave konkurence
Eden zelo modnih izrazov, ki jih zadnja leta pogosto slišimo, je trajnostna mobilnost, pod katero se v bistvu skrivajo hoja, kolesarjenje in javni potniški promet. Njen cilj je omejevanje osebnega motornega prometa in porabe energije ter spodbujanje trajnostnih potovalnih načinov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Zato ne preseneča, da je EU v prejšnji finančni perspektivi tako množično financirala gradnjo kolesarskih povezav, ki pa so v celotnem mozaiku trajnostne mobilnosti le majhen kamenček, saj vodilna vloga še vedno pade na javni prevoz. Kjer pa se v Sloveniji pokaže velik razkorak med teorijo in prakso. Kajti naš javni potniški promet je organiziran tako, da avtomobilu ne predstavlja nobene konkurence.
Prepočasen in preredek javni prevoz
Med največjimi težavami javnega prevoza je njegova »hitrost«. Čas potovanja je zelo pomemben in vpliva na odločitev o izbiri prevoza. »Slovenske proge omogočajo vozne hitrosti od 60 do 100 kilometrov na uro, na nekaterih odsekih celo do 160. Je pa veliko premalo linij z omejenim številom postankov, pa še tiste, ki so, vozijo poredko, kar velja tako za vlake kot avtobuse. Stanje v avtobusnem prometu se je sicer v zadnjem času izboljšalo z uvedbo nekaterih novih hitrih linij, vendar je avtocestna infrastruktura še vedno preslabo izkoriščena za daljinski avtobusni prevoz,« razlaga Klemen Košič iz ZPS.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
