Minimalna plača višja, bolniška pa ne: kje je težava v sistemu
Bralka je potožila, da bolniško nadomestilo za njeno daljšo odsotnost z dela izračunavajo glede na njeno takratno plačo, minimalna plača pa se je vmes že povečala.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Poklicala nas je bralka in povedala, da njena mama zdaj prejema bolniško nadomestilo glede na plačo, ki jo je prejemala ob odhodu na bolniško. Vmes se je povečala minimalna plača, a ona še vedno prejema nadomestilo glede na prejšnjo nižjo plačo. Njena sodelavka pa je šla na bolniško že »pod večjo minimalno plačo« in dobiva temu primero višjo bolniško nadomestilo.
Vse je odvisno od plače v letu pred bolniško
Bralko tudi zanima, zakaj ob vseh usklajevanjih, ki jih za seboj prinese višja minimalna plača »ne uskladijo tudi tega. Za s.p.-jevce tako uskladijo in plačujejo višje prispevke, bolnik pa se mora znajti z nižjim nadomestilom.«
Vprašali smo na ZZZS, kako je z nadomestili, tam so nam povedali, da je višina bolniškega nadomestila in s tem povezana valorizacija predpisana z zakonom. »Višina nadomestila plače je odvisna od osnove, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina ovrednotenja. Osnova je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela,« so zapisali.
Če je bolnik neprekinjeno na bolniški na primer od 2025 tudi še v 2026, se pri izračunu nadomestila kot osnova še vedno upošteva plača, ki mu je bila izplačana v letu 2024. Ta osnova se bo upoštevala celotno neprekinjeno zadržanost od dela.
Znesek po dveh letih prilagodijo
»Se pa zavarovancem, ki imajo osnovo najmanj iz predpreteklega leta, nadomestilo na novo oceni oziroma valorizira. Uskladitev se opravi enkrat letno, in sicer 1. marca glede na rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih SURS,« so povedali na ZZZS. Količniki za valorizacijo so objavljeni tudi na spletni strani ZZZS. Če je bila na primer stopnja rasti stroškov 2,7 odstotka, znaša ta količnik 1,0270.
Določena sta tudi zgornja in spodnja meja nadomestila. To ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, limit pa preračunajo na urno postavko plače. Razlika med urno postavko med 2025 in 2026 je okoli dva evra. Najvišje nadomestilo pa ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače po podatkih SURS.
Na drugi strani je določen tudi spodnji limit bolniškega nadomestila. To ne more biti manjše od 60 odstotkov minimalne plače. V 2024 je bilo to nadomestilo najmanj 752 evrov, lani že 766, zdaj pa znaša 889 evrov. Razlika dobrih 100 evrov pa je danes za nekoga, ki je zaslužil minimalno plačo, že omembe vredna številka.
Na minimalni plači v glavnem zasebni sektor
V Sloveniji minimalno plačo trenutno prejema približno 80.000 zaposlenih. Velika večina, med 40.000 in 50.000, jih dela v zasebnem sektorju, medtem ko jih je v javnem sektorju med 7000 in 15.000. Največ prejemnikov je v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, gostinstvu ter čiščenju in varovanju.
Večji delež prejemnikov minimalne plače predstavljajo ženske in zaposleni z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, se je pa število prejemnikov minimalne plače v zadnjih letih nekoliko povečalo.
Slovenija na sedmem mestu
Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2026 znaša 1.481,88 evra bruto ali okoli 1000 evrov neto.
S tem zneskom je Slovenija na sedmem mestu med državami z najvišjo minimalno plačo v EU. Sicer se v EU mesečna bruto minimalna plača giblje od 620 evrov v Bolgariji do 2704 evrov v Luksemburgu. Pet držav ima minimalno plačo nad dva tisoč evri. Poleg Luksemburga so to še Irska (2391 evrov), Nemčija (2343 evrov), Nizozemska (2295 evrov) in Belgija (2112 evrov). Pred nami je tudi Francija s 1823 evri.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
