Resni.ca pri Mijiču ne tvega le ugleda, ampak tudi poslanski mandat
Boris Mijič je pod pritiskom zaradi očitkov o poslovanju podjetja Progros. A njegov morebitni odstop bi imel za Resni.co še politično posledico.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pritisk na Resni.co narašča. Na poslanca Resni.ce Borisa Mijiča se zgrinjajo očitki, povezani s poslovanjem podjetja Progros, davčnimi obveznostmi, domnevnimi dolgovi do nekdanjih zaposlenih in nepravilnostmi pri delovni dokumentaciji.
V njegovem primeru pa ne gre samo za vprašanje odgovornosti posameznika, temveč tudi za posledice, ki bi jih imel njegov odstop za položaj stranke v državnem zboru.
Takšen razplet politično ne bi bil v interesu Resni.ce, saj bi stranka namesto samodejne zamenjave poslanca tvegala nov boj za sedež. Če bi Mijič odstopil zdaj namreč pomeni, da stranka ne bi obdržala njegovega mandata.
Ključen datum je 10. oktober
Pri običajni nadomestitvi poslanca ni novih volitev. Mandat prevzame kandidat z iste liste, zato sedež ostane isti politični opciji.
V tem primeru bi Resni.ca sedež obdržala, zamenjal bi se le poslanec.
Če pa poslanec odstopi v prvih šestih mesecih, zakon določa drugačen postopek - izvedejo se nadomestne volitve v volilni enoti, kjer je bil izvoljen, mandat pa dobi kandidat z največ glasovi.
To pomeni, da, če bi Mijič odstopil pred 10. oktobrom 2026, bi bil sedež ponovno odprt politični konkurenci.
Ne samo Gornja Radgona, temveč celotna volilna enota
Mijič je bil izvoljen v okraju Gornja Radgona, vendar bi nadomestne volitve potekale v celotni 8. volilni enoti Ptuj.
Ne bi šlo za omejeno lokalno glasovanje, temveč za novo odločanje v širšem prostoru. Stranke bi morale vložiti nove kandidature, volivci pa bi odločali znova.
Drugi poslanci iz te enote svojih mandatov ne bi ponovno potrjevali, saj bi šlo le za zapolnitev enega sedeža.
Resni.ca je bila v Mijičevi enoti peta
Na zadnjih državnozborskih volitvah je bilo v 8. volilni enoti Ptuj oddanih 137.050 veljavnih glasov. Največ jih je dobila SDS, sledilo je Gibanje Svoboda, Resni.ca pa je bila peta.
Če rezultate združimo po političnih blokih, so stranke vladne koalicije (SDS, NSi/SLS/Fokus in Demokrati) skupaj dobile 48,47 odstotka glasov. Z Resni.co, ki podpira parlamentarno večino, ta delež naraste na 55,06 odstotka.
Opozicijske parlamentarne liste (Gibanje Svoboda, SD ter Levica in Vesna) so skupaj dosegle 37,33 odstotka.
Ti podatki kažejo razmerja v okolju, kjer bi potekale morebitne nadomestne volitve.
Osebni glasovi pokažejo še drugo sliko
Pri rednih volitvah osebni glasovi niso odločilni, saj se mandati najprej delijo med liste. Zato kandidat z več glasovi ni nujno izvoljen.
Na nadomestnih volitvah pa bi odločal prav absolutni rezultat posameznega kandidata.
Med izvoljenimi kandidati iz te volilne enote je največ glasov dobil Jožef Lenart iz SDS (5.612 glasov). Med neizvoljenimi pa izstopa Simon Detellbach iz Gibanja Svoboda s 4.664 glasovi.
Mandat lahko preneha tudi iz drugih razlogov
Poslancu mandat sicer ne preneha samo z odstopom. Zakon o poslancih med razlogi našteva tudi izgubo volilne pravice, trajno nezmožnost za opravljanje funkcije, pravnomočno obsodbo na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šest mesecev, ter opravljanje funkcije ali dejavnosti, ki ni združljiva s poslansko funkcijo.
Toda za Mijičev primer je ključen prav odstop. Pravila o nadomestnih volitvah v prvih šestih mesecih se nanašajo na primer, ko poslanec v tem obdobju odstopi. Pri drugih razlogih za prenehanje mandata bi bilo treba presojati konkretno pravno podlago in postopek.
Kako je Mijič prišel do mandata
Mijičev mandat ni bil posledica zmage Resni.ce v tej volilni enoti, kjer je stranka dosegla 6,59 odstotka glasov. Prišel je iz širše razdelitve mandatov na državni ravni.
Resni.ca je skupaj dobila pet poslanskih mest, eno od njih pa je pripadlo Mijiču v 8. volilni enoti Ptuj.
V ospredju bi bila najvidnejša politična imena
Če bi Mijič odstopil po 10. oktobru 2026, bi mandat ostal Resni.ci. Če bi odstopil prej, bi sledile nadomestne volitve.
Na teh bi se za en sedež znova pomerile različne stranke, izvoljen pa bi bil kandidat z največ glasovi.
Poleg parlamentarnih strank bi lahko kandidirali tudi posamezniki iz drugih političnih strank, ki na zadnjih volitvah niso prišli v državni zbor, prav tako pa bi lahko nastopil kandidat s podporo podpisov volivcev.
Stranke bi imele možnost predlagati svoje najmočnejše kandidate, zato bi lahko volivci spremljali neposredno soočenje najbolj prepoznavnih in priljubljenih imen.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
