Zaradi domačega »reševanja« so morali mladi sovi evtanizirati
Zatočišče za prostoživeče živali opozarja na hude posledice nestrokovne domače oskrbe. Dve mladi lesni sovi sta zaradi napačnega hranjenja preživeli le do evtanazije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Zgodbe o reševanju živali iz narave se pogosto začnejo z dobrimi nameni, a prevečkrat končajo usodno. V uredništvu pozorno spremljamo opozorila strokovnjakov o posledicah nestrokovnega ravnanja z divjimi pticami.
Predstavniki Veterine Golob, ki deluje kot uradno zatočišče za zaščitene prostoživeče živali, so namreč nedavno prevzeli dve mladi lesni sovi. Najditelji so ju sprva prinesli na ljubljansko Veterinarsko fakulteto, strokovnjaki pa so ju še isti dan premestili na Muto.
Veterinarji so že ob prvem pregledu ugotovili, da živalma ne morejo več pomagati. Deformacije so dosegle takšno stopnjo, da so strokovnjaki ptici morali evtanazirati.
Napačna hrana uniči kosti in sklepe
Zaposleni v zatočišču pojasnjujejo okoliščine primera na svojih uradnih kanalih. Najditelji so po njihovih navedbah sprva našli tri mlade ptice. Ena žival je poginila med domačo oskrbo, preostali dve pa so ljudje doma zadrževali kar tri tedne.
V tem času so ptici hranili izključno s koščki piščančjega mesa. Strokovnjaki ob tem ostro opozarjajo, da takšna prehrana za mlade plenilce pomeni smrtno obsodbo. Mlade sove v obdobju rasti namreč potrebujejo natančno razmerje kalcija, fosforja, vitaminov in mineralov. Te snovi v naravi dobijo izključno z zaužitjem celotnega plena, kar vključuje kosti in dlako.
Hranjenje zgolj z mišičnim mesom hitro poruši presnovo. Obe sovi sta v treh tednih razvili izjemno hudo presnovno bolezen kosti, njune noge pa so postale popolnoma deformirane.
Ptici zaradi tega nista mogli več stati, hoditi, loviti ali pristajati. Veterinarska stroka pojasnjuje, da takšno stanje ne omogoča niti rehabilitacije niti vrnitve v naravo, temveč pticama prinaša zgolj neprestano trpljenje. Evtanazija je zato predstavljala edino strokovno utemeljeno odločitev.
Divja žival ne pripada človeku
Primer dveh sov odpira širše vprašanje obravnave najdenih divjih živali. Strokovnjaki iz zatočišča poudarjajo, da zaščitena prostoživeča žival človeku ne pripada in ne sme postati predmet domačih poskusov zdravljenja.
Ko najditelji žival vzamejo iz narave, prevzamejo popolno odgovornost za njen razvoj in preživetje. Dobra vera najditelja v takšnih primerih prav nič ne ublaži posledic nestrokovne oskrbe.
Zakonodaja na tem področju določa povsem jasna pravila. Najditelji morajo zaščiteno prostoživečo žival najpozneje v 24 urah od odvzema iz narave predati v uradno zatočišče. Prav tako ljudje živali ne smejo premeščati med posamezniki, društvi ali ustanovami, ki ne razpolagajo z ustreznimi državnimi pooblastili.
Kdo lahko zakonito prevzame divje živali
V Sloveniji sistem oskrbe divjih živali deluje strogo nadzorovano. Država je edino uradno koncesijo za izvajanje dejavnosti zatočišča podelila Ambulanti za male, divje in eksotične živali Golob z Mute.
V sistem sprejema in strokovne obravnave pooblaščencev spadata še ljubljanska Veterinarska fakulteta oziroma njena Klinika za ptice, male sesalce in plazilce ter Akvarij Piran za morske živali.
Lokalna društva, zasebniki ali posamezniki brez pooblastil za uradni prevzem niso pristojni. Ostale veterinarske ambulante smejo nuditi le nujno prvo pomoč, a morajo o sprejemu takoj obvestiti pristojno zatočišče in žival čim prej predati v uradno oskrbo.
Predstavniki koncesionarja ob tem javnost pozivajo k ukrepanju. Če posameznik ve, da nekdo doma nezakonito zadržuje zaščiteno divjo žival, ga mora pozvati k predaji v uradno zatočišče. Ob morebitni zavrnitvi pa mora državljan primer prijaviti naravovarstveni inšpekciji, veterinarski upravi oziroma policiji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
