Priložnost, ki ni dovolj izkoriščena: Zakaj na prakso v tujino?
Več kot 13 tisoč učencev, dijakov, odraslih, študentov in strokovnega osebja se je lani izobraževalo v tujini, še nekaj več jih je gostila Slovenija.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V okviru projektov Erasmus+ izmenjave strokovnega osebja, učencev, dijakov, študentov in učečih se odraslih potekajo ves čas. Nas je tokrat zanimalo predvsem področje poklicnega in strokovnega izobraževanja. Kako se mojstri prihodnosti kalijo v tujini?
Za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja deset milijonov evrov
Lani je na prakso v tujino odšlo 2941 dijakov poklicnih in strokovnih šol ter strokovnih gimnazij. Možnost, da izkoristijo prednost prakse v tujini pri tujih delodajalcih, ima resnično veliko število dijakov, saj sodeluje v projektu Erasmus+ kar 70 od skupno 90 izobraževalnih zavodov, ki jih imamo v Sloveniji na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Kar 61 zavodov ima hkrati tudi dolgoročno strategijo razvoja s pomočjo mednarodnih aktivnosti, bo pa letos za program Erasmus+ na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na voljo deset milijonov evrov.
Kot pojasnjujejo na Centru za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), v tujino ne odhajajo zgolj dijaki, ampak tudi učitelji, ki se izpopolnjujejo na področju pedagogike, didaktike ter sodobnih pristopov k poučevanju in hkrati dobijo vpogled v različne izobraževalne sisteme in prakse v tujini.
Njihove izkušnje zagotovo prispevajo k prenosu dobrih praks v domači sistem, izboljšujejo kakovost poučevanja, učitelji pa lahko na podlagi teh izkušenj v razredu uvajajo inovativne metode dela. V vsakem primeru učitelji s tovrstno mobilnostjo izboljšujejo lastne kompetence, posledično pa tudi kakovost izobraževanja dijakov.
V centru opažajo, da se naši dijaki dobro zavedajo možnosti opravljanja prakse v tujini, saj srednje šole te možnosti poudarjajo že na informativnih dnevih. Tudi promocija programa Erasmus+ je močna, tako na primer starejši dijaki predstavljajo izkušnje iz tujine mlajšim dijakom. Najpogosteje se v tujino odpravljajo dijaki 3. letnikov, medtem ko se dijaki 4. letnikov za to odločijo redkeje, saj se zadnje leto predvsem posvečajo zaključku šolanja.
Delodajalci se manj zavedajo priložnosti
Tako kot odhajajo naši dijaki v tujino, prihajajo tuji dijaki k nam. In če je med dijaki zavedanje o teh možnostih veliko, je med delodajalci zavedanje, da lahko gostijo tuje dijake, še vedno nekoliko slabše.
Lani so slovenski delodajalci ter poklicne in strokovne šole, ki premorejo delavnice za praktično usposabljanje, skupaj gostili 2245 tujih dijakov. Ti prihajajo najpogosteje iz Hrvaške, Italije in Madžarske, zelo veliko dijakov pa pride na usposabljanje v Slovenijo tudi iz Francije, Španije in Nemčije.
Kot opažajo na CMEPIUS-u, sprejemajo na prakso tuje dijake nekoliko lažje tista podjetja, ki tudi sicer na prakso sprejemajo domače dijake in ki se zavedajo, kako pomembno je sodelovanje med izobraževanjem in gospodarstvom.
Točnih podatkov o tem, v katerih panogah so lani dobili tuji dijaki največkrat priložnost za praktično usposabljanje, ni, glede na pretekle izkušnje pa so to najpogosteje gostinstvo in turizem, tehnični poklici s področja strojništva in elektrotehnike ter v storitvenih dejavnostih.
Zanimalo nas je, ali je povpraševanje večje od ponudbe oziroma, ali lahko zadovoljijo vsem željam. Kot so nam pojasnili na CMEPIUS-u, imajo za izhodne mobilnosti, torej ko gredo naši dijaki in učitelji na poklicno in strokovno izobraževanje v tujino, na voljo devet milijonov evrov letno, a je kljub temu povpraševanje še vedno večja od razpoložljivih sredstev. Šole se tako očitno vedno bolj zavedajo pozitivnih učinkov, ki jih sodelovanje v programu Erasmus+ prinaša.
Želijo si, da bi več slovenskih delodajalcev odprlo vrata
Ko gre za prihode tujih dijakov in njihovih učiteljev v Slovenijo, pa je težje govoriti o klasičnem razmerju med ponudbo in povpraševanjem. Koliko jih bo dejansko prišlo k nam, je namreč v veliki meri odvisno od tega, koliko slovenskih delodajalcev prepozna pomen vključevanja tujih dijakov v delovno okolje ter je pripravljenih sodelovati in jim nuditi učna mesta za praktično usposabljanje.
»Zagotovo si kot nacionalna agencija želimo, da bi več delodajalcev odprlo svoja vrata dijakom iz tujine, saj to prinaša koristi tako za podjetja kot za širše okolje. Delodajalci z vključevanjem tujih dijakov pridobijo sveže poglede, nove ideje ter priložnost za mednarodno povezovanje, hkrati pa prispevajo k razvoju kompetenc mladih in krepitvi odprte, vključujoče družbe,« pojasnjujejo na CMEPIUS-u.
Sodelovanje zagotovo prispeva k izmenjavi znanja in dobrih praks, dolgoročno pa predstavlja tudi priložnost za vzpostavljanje trajnejših partnerstev in iskanje bodočih kadrov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
