Kaj bi se zgodilo, če bi nevladniki ostali brez državnega denarja?
Janševi potencialni rezi: Glas ljudstva, Na radarju in 8. marec svarijo pred diktaturo in avtoritarnostjo, Nova smer poudarja uravnoteženo razdeljevanje denarja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred dnevi je predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša na strankarskem srečanju v Mengšu predstavil programska izhodišča, s katerimi namerava stranka nastopiti v prihajajočem političnem obdobju.
Kot eno osrednjih točk morebitne prihodnje vlade je izpostavil temeljito prenovo sistema financiranja nevladnih organizacij (NVO).
Ob tem je bil kritičen do trenutne ureditve, saj po njegovem mnenju del nevladnega sektorja ne deluje v javnem interesu, temveč – kot se je izrazil – kot "politična paravojska levice", ki ohranja obstoječa razmerja moči.
Predlog SDS predvideva odmik od dosedanjega modela sistemskega financiranja prek ministrstev in Sklada za NVO. Namesto tega predlagajo uvedbo modela, ki bi temeljil na neposredni izbiri davkoplačevalcev.
Ti bi prek možnosti namenitve višjega deleža dohodnine (en odstotek ali več) sami odločali o razporeditvi sredstev. S tem bi se po besedah predlagateljev vzpostavil tako imenovani "trg idej", država pa bi se umaknila iz neposrednega razdeljevanja proračunskega denarja.
Odzivi na naša vprašanja
Za razumevanje sistemskih posledic napovedanih ukrepov in preverjanje odziva sektorja smo vprašanja naslovili na širok spekter akterjev.
Kljub aktualnosti teme smo odgovore prejeli le od petih subjektov, ki pokrivajo ključne točke ideološkega spektra: iniciative Glas ljudstva, konzorcija Na radarju (organizacije za človekove pravice), Inštituta 8. marec, novoustanovljenega društva Nova smer in desnosredinskega 'think-tanka Inštituta dr. Janeza E. Kreka (IJEK).
Ostale naslovljene organizacije se niso odzvale.
Oznaka "Paravojska"
Osrednja točka spora ni le višina sredstev, temveč legitimnost delovanja nevladnih organizacij, ki so kritične do oblasti.
V Inštitutu 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač, so do Janševih napovedi izrazito ostri. V Inštitutu 8. marec so prepričani, da je cilj predlogov utišanje kritikov. »Pri govoru predsednika opozicije me je zmotilo več stvari, ki so že simptomatične. Janša želi namreč ukiniti tiste organizacije, ki mu pač niso všeč,« opozarja predsednica inštituta.
Ob tem v Inštitutu 8. marec zavračajo tezo, da so podaljšana roka levice. »Očitki, da smo politično orodje, so potvarjanje dejstev,« pravi predsednica inštituta in dodaja, da »slovenska levica ni dovolj sposobna, da bi si zgradila takšno organizacijo«. Kot dokaz neodvisnosti navaja dejstvo, da so pri določenih zakonih (npr. redefinicija posilstva) dobili tudi glasove SDS in NSi.
Podobno stališče imajo v iniciativi Glas ljudstva, kjer oznako o "politični paravojski" vidijo kot nevarno politično konstrukcijo. "To ni opis realnega stanja, temveč fantazija nekega majhnega in zagrenjenega diktatorja," so zapisali in dodali, da paradržava nastane takrat, ko ena stranka ugrabi institucije, ne pa ko se ljudje samoorganizirajo.
Povsem drugačen pogled imajo v Društvu Nova smer, ki ga vodi Zala Rauter (prej Zala Klopčič), sicer nekdanja podpredsednica podmladka SDS. Menijo, da koncept nevladnosti ni združljiv s strankarsko politiko. "Pojavljajo se subjekti, ki prejemajo znatna javna sredstva in se deklarirajo kot nevladni, a so njihove aktivnosti tesno povezane s političnimi strankami," pojasnjujejo.
Podobno v IJEK opozarjajo, da se zaupanje javnosti poruši, če se ustvari vtis, da politika z javnimi sredstvi "kupuje" nevladne organizacije.
Ob tem velja omeniti, da v prejetih odgovorih predstavniki Nove smeri in IJEK-a niso navajali specifičnih primerov spornih transakcij ali nezakonitega poslovanja. Svoja stališča so utemeljevali predvsem s sistemsko in politično kritiko trenutne ureditve, niso pa izpostavili konkretnih finančnih nepravilnosti, ki bi narekovale napovedane spremembe.
Kako omenjene organizacije pridobivajo sredstva
- Glas ljudstva: Pojasnjujejo, da iniciativa ni pravna oseba in ne prejema javnih sredstev. Njihove aktivnosti se financirajo izključno iz donacij in prostovoljnega dela. Poudarjajo, da članice, ki se prijavljajo na razpise, to počnejo za strokovne projekte, o porabi pa poročajo financerjem.
-
Inštitut 8. marec: Nika Kovač odločno zavrača očitke o pridobivanju denarja iz državnega proračuna. »To je nenehno ponavljanje laži, da prejemamo sredstva iz državnega proračuna ali da sodelujemo z državnimi podjetji, kar ne drži,« poudarja.
- Nova smer: Izpostavljajo svojo finančno neodvisnost, saj niso prejeli javnih sredstev. Delujejo na podlagi članarin in prodaje promocijskih izdelkov ("merch"). Prepričani so, da je za zdravo demokracijo nujno, da so različni svetovnonazorski poli obravnavani po enakih kriterijih.
- Konzorcij Na radarju: Opozarjajo, da sredstva pridobivajo na strogih javnih razpisih za izvajanje storitev, ki jih država ne zagotavlja (npr. javno zdravje, pravna pomoč). Ukinitev teh sredstev bi stroške prenesla na javni zdravstveni sistem.
- IJEK: Deluje kot zasebni zavod na podlagi lastnih virov in podpore ustanoviteljev.
Manj izpostavljen, a ključen vidik napovedanih sprememb je vprašanje evropskih sredstev. Večje in profesionalizirane NVO velik del sredstev pridobijo na konkurenčnih razpisih Evropske komisije, ki pa skoraj vedno zahtevajo nacionalno sofinanciranje (običajno 10–20 odstotkov).
S tem se jim odvzamejo materialni pogoji za delo, kar v praksi deluje kot učinkovita oblika posredne cenzure – kritični glasovi ne utihnejo zato, ker bi bili prepovedani, ampak ker finančno ne morejo preživeti.
Madžarski scenarij ali potreben "reset"?
Sogovorniki so si neenotni v oceni, ali bi napovedani rezi v financiranje NVO Slovenijo približali avtoritarnim modelom, kot sta Madžarska in Rusija.
Nika Kovač svari pred ponovitvijo scenarijev iz preteklosti. »To zaznavam kot realno grožnjo. Dve leti smo imeli vlado Janeza Janše, Anžeta Logarja in NSi ter videli, kaj se je takrat dogajalo: solzivec na ulicah, odnašali so ljudi, ki so mirno brali ustavo, zgodil se je napad na čisto in pitno vodo,« pravi in dodaja: »Iz 'avtoritarnega učbenika' po vseh državah se lahko naučimo, da ko pridejo ponovno na oblast, pridejo še bolj agresivno in odločno.«
Vzporednice vleče tudi z ZDA in opozarja, da slovenska desnica kopira Trumpov model. »Ko je Trump zmagal, je Janez Janša zapisal, da bo Trump ulice naredil spet varne in da bo to isto storil tudi on. Vendar vidimo realnost: agenti ICE na ameriških ulicah streljajo na ženske in napadajo nosečnice,« opozarja triintridesetletnica.
V iniciativi Glas ljudstva menijo, da so primerjave z iliberalnimi režimi povsem na mestu. "Da, to bi neposredno pomenilo manj demokracije. Kdor napada NVO, napada pravico ljudi do organiziranja, protesta in kritike. To je definicija avtoritarizma," so zapisali. Opozarjajo, da že same grožnje predsednika SDS delujejo kot ustrahovanje vseh volivcev, ne le nevladnikov, ter da demokracija brez kritičnega glasu postane le "prazna lupina".
Tudi v Konzorciju Na radarju pritrjujejo ocenam, da bi Slovenija lahko zdrsnila v modele avtoritarnih tendenc. "Mehanizem je povsod podoben – diskreditacija civilne družbe, nato omejitev njenega delovanja, sledi slabitev medijev in drugih neodvisnih institucij," opozarjajo.
V Novi smeri primerjave s tujimi modeli (Madžarska, Rusija, ZDA) zavračajo in jih označujejo za pretirane, saj naj ne bi upoštevale specifičnega stanja v slovenskem prostoru. Strinjajo se sicer, da je kritični glas nujen za demokracijo: "Brez neodvisnih organizacij, ki opozarjajo na nepravilnosti, bi bila demokracija v vsaki državi močno okrnjena."
Bitka za definicijo javnega prostora
Soočenje stališč kaže, da v Sloveniji trčita dva nezdružljiva koncepta. Prvi, ki ga zagovarja desnica, temelji na tržnem modelu, kjer si mora organizacija legitimnost in obstoj izboriti s uspešno prodajo svojih idej posameznikom.
Drugi model pa civilno družbo razume kot sistemski korektiv in izvajalca javnih storitev, ki mora ostati neodvisen od tržne logike – ravno zato, da lahko pomaga tudi tistim, ki so na robu družbe in nimajo ne glasu ne ekonomske moči.
Razprava o "milijonih" in "paravojskah" tako ostaja predvsem bitka za vprašanje, kdo ima pravico sooblikovati družbo. Dejstvo, da zagovorniki sprememb kljub ostrim besedam ne postrežejo s konkretnimi dokazi o nezakonitostih, odpira vprašanje, ali je cilj res le transparentnost ali pa predvsem ohromitev tistega dela družbe, ki nastavlja ogledalo vsakokratni oblasti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
