Koliko bodo zaslužili novi poslanci in kakšne privilegije še imajo?
Osnovna bruto plača je le del prejemkov poslancev. Koliko jih živi v službenih stanovanjih in kakšna so druga izplačila?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Medtem ko se več tisoč javnim uslužbencem z novo plačno lestvico že višajo izplačila, se bodo poslancem Državnega zbora razlike do višjih zneskov začele izplačevati šele v naslednjem mandatu in to postopno, vse do leta 2028. A osnovna bruto plača je le del zgodbe: Končni mesečni zneski so lahko precej višji zaradi povračil stroškov, nadomestil, službenih stanovanj in drugih materialnih ugodnosti.
Osnovne bruto plače
Poslanske plače se v tem mandatu ne zvišujejo po novi plačni lestvici, ker zakon za funkcionarje zakonodajne veje določa, da se razlika do nove plače ne izplačuje do izteka mandata Državnega zbora. Kljub višanju plač v javnem sektorju, se poslanske ob zadnjem zvišanju torej niso spremenile.
Po reformi plačnega sistema se slovenskim poslancem Državnega zbora Republike Slovenije v aktualnem sklicu osnovna plača po novi lestvici še ne zviša, saj se jim razlika do nove plače začne izplačevati šele v naslednjem mandatu in to po obrokih:
12 odstotkov 1. junija 2026,
15 odstotkov 1. decembra 2026,
15 odstotkov 1. julija 2027,
preostanek pa 1. januarja 2028.
Pri poslancih (55.–63. plačni razred) to v ciljnih zneskih pomeni prehod s približno 3.954,56–5.412,08 evra na 6.186,90–7.837,38 evra bruto osnovne plače, predsedniku DZ pa pripada 67. razred z 8.821,04 evra osnovne bruto plače.
Poleg osnovnih bruto plač pomemben del prejemkov poslancev predstavljajo povračila. Po uradnih podatkih se poslancem izplačujejo povračila stroškov in drugi, za poslance in funkcionarje tipični prejemki: prevoz na delo, malica, stroški službenih poti, med katere spadajo tudi dnevnice in prenočitve.
V skladu z Zakonom o funkcionarjih pripadajo poslancem prejemki in povračila stroškov v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence v državni upravi.
Tudi nadomestilo za ločeno življenje pripada poslancem v enaki višini kot javnim uslužbencem v državni upravi, in sicer pod pogoji, če je poslanec zaradi opravljanja funkcije ločen od svoje ožje družine (na primer da živi v službenem stanovanju) in če znaša razdalja naslova bivališča ožje družine do sedeža Državnega zbora več kot 70 kilometrov.
Višina nadomestila za ločeno življenje za javne uslužbence in funkcionarje za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2026 znaša 177,33 evra.
Poslanci nimajo pravice do povračila realih stroškov nastanitve, ampak vse stroške nastanitve krijejo sami, tako stroške bivanja v zasebnih kot službenih stanovanjih.
Poslanci namreč tudi za bivanje v službenih stanovanjih plačujejo najemnino, obrabnino za opremo v stanovanju ter tudi vse individualne in skupne obratovalne stroške.
Materialne ugodnosti
Poleg plače in vseh dodatkov imajo poslanci tudi nekatere materialne ugodnosti, med njimi tudi službena stanovanja. Državni zbor razpolaga z 49 službenimi stanovanji.
Poleg tega Državni zbor upravlja tudi službeni vozni park. Nekatera vozila so vezana na posamezne funkcije, druga pa so na voljo za službene potrebe, ki jih DZ opredeljuje kot logistično podporo delu parlamenta.
Razkrivanje premoženja
Za poslance veljajo stroga pravila o prijavi premoženjskega stanja. Komisija za preprečevanje korupcije navaja, da morajo funkcionarji svoja premoženjska stanja prijaviti tako ob nastopu funkcije kot tudi ob prenehanju.
Poslanci morajo prijaviti nepremičnine, morebitne deleže v podjetjih, vrednostne papirje, dolgove in terjatve. Večinoma je vrednostni prag za prijavo postavljen pri desetih tisočakih. Pri poslancih se spremembe premoženjskih stanj objavljajo javno v sistemu ERAR.
Kaj je poslancem dovoljeno in kaj ne?
Poslanska funkcija je povezana tudi z omejitvami. Temeljni okvir za poslance predstavlja Zakon o poslancih, dodatno pa jih omejuje še Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Nekatere funkcije, ki so s poslansko nezdružljive: poslanec ne sme biti hkrati član Državnega sveta, ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih, ne sme poklicno opravljati funkcije v organih lokalnih skupnosti, ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, kadar je ta nezdružljiva z javno funkcijo in ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe.
Poleg tega poklicni funkcionarji praviloma ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, pri katerih zakon sicer dopušča nekatere izjeme, med njimi so denimo pedagoško, znanstveno in publicistično delo. Kljub nekaterim izjemam pa za funkcionarje, ki opravljajo dovoljene pridobitne dejavnosti, veljajo zakonsko določena pravila in omejitve.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
