Pirc Musar: "Na ta dan ne slavimo ideologije. Slavimo pogum."
V Brežicah je potekala osrednja državna proslava pred ponedeljkovim dnevom boja proti okupatorju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Slavnostna govorka je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, da ta praznik ni le spomin, ampak opomin in zaveza. Izpostavila je lekcije zgodovine, ki uči, da egoizem vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega: "Zato danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog."
Pirc Musar meni, da za prihodnost Slovenije ni nujno, da se vsi na vseh področjih strinjajo, je pa skrajni čas, da so soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih. "To je najboljša in edina prava pot," je dejala. Od nove sestave državnega zbora in vlade, kakršna koli že bosta, to tudi pričakuje.
"Potrebujemo voditelje, ki se zavedajo teže zgodovine in odgovornosti sedanjosti. Resnična moč se namreč ne kaže v sposobnosti izsiljevanja ali uničevanja, temveč v modrosti sodelovanja in dogovarjanja," je izpostavila. "Naj nas vodi zavedanje, da prihodnost Slovenije ni dana, temveč ustvarjena z vsakim dejanjem, sleherno odločitvijo, z vsakim izmed nas," je povedala.
Izraz temeljne človeške potrebe po svobodi
Tako tudi državno proslavo vidi kot več kot le slovesnost. "Naj bo trenutek skupnosti. Trenutek tihe hvaležnosti tistim, ki so zmogli, ko je bilo najtežje. In trenutek zaveze, da bomo znali ohraniti tisto, kar so nam predniki zapustili - vero v svobodo," je še dejala.
Upor kmetov, delavcev, intelektualcev, mladih fantov in deklet, ki so se leta 1941 zoperstavili razčlovečenju in nasilju okupatorja, je bil po predsedničinih besedah skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. "Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete," meni.
Še vedno nemo opazujemo genocid
Iz upora je zraslo partizansko gibanje, ki je z vojaško in politično organizacijo postalo ključni del zavezniškega, vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu. Pri tem se je Pirc Musar vprašala, kako bi partizani gledali na trenutne zahtevne razmere v svetu, torej v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod.
Tam po besedah Pirc Musar "še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, ko je mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, popolnoma razvrednotila transakcija politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti".
Nezaceljene rane
Po besedah Pirc Musar žal prevečkrat ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Poudarila je, da na ta dan ne slavimo ideologije. "Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici," je dejala.
Razlikovanje pogoj za resnico
To razlikovanje po njenem prepričanju ni delitev, temveč je pogoj za resnico. Resnica pa je temelj sprave. "Le če sprejmemo svojo zgodovino v vsej njeni kompleksnosti, lahko gradimo prihodnost, ki ne bo obremenjena z nerazčiščenimi sencami preteklosti," je poudarila Pirc Musar.
V ospredju izgon Slovencev iz Posavja in Obsotelja
Govoru predsednice je sledil kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi igralci, glasbeniki in plesalci, v ospredju katerega je izgon približno 45.000 oziroma več kot 80 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo.
Na proslavi sodelujejo tudi praporščaki, zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, slovenske vojske in policije.
Proslavo je režiser in scenarist Tomaž Letnar oblikoval na način, da bo spomnila na spontani partizanski odpor in na to, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu oseba pripada z rojstvom. S tem zgodba opozarja na to, da je domoljubje v svojem izvornem pomenu pred svetovnim nazorom in političnim prepričanjem, so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje.
Goloba ni bilo
Državne proslave v Brežicah so se udeležili tudi vidni obrazi iz političnega in družbenega življenja. Med njimi prvič kot predsednik državnega zbora Zoran Stevanović. Prisoten je tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Premierja, ki opravlja tekoče posle, Roberta Goloba na proslavi ni, je pa na njej več članov odhajajoče ministrske ekipe, med drugim podpredsednik vlade in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za obrambo Borut Sajovic ter minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj.
Na proslavi sta tudi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in prvi predsednik države Milan Kučan. Nekdanja predsednika Danilo Türk in Borut Pahor sta se po navedbah medijev opravičila.
Organizacija upora zasnovana 26. aprila 1941
Dan upora proti okupatorju je spomin na dogodke leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovenci so se odločili za takojšen upor. Njegova organizacija je bila zasnovana 26. aprila 1941 na srečanju v vili, v kateri je živel Josip Vidmar, v Rožni dolini v Ljubljani.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
