Na Antarktiki manjka led v velikosti Francije: "To je depresivno"
Ob zahodni obali Antarktike manjka območje morskega ledu v velikosti Francije. Znanstveniki opozarjajo na posledice za pingvine, ekosisteme in morsko gladino.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ob zahodni obali Antarktike manjka približno 650.000 kvadratnih kilometrov morskega ledu, kar je območje, veliko približno toliko kot Francija. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko tako obsežno pomanjkanje ledu ogrozilo tamkajšnje ekosisteme, zlasti pingvine in druge živali, hkrati pa vplivalo na dvig morske gladine.
Čeprav je na Antarktiki zdaj zima in bi se moral led hitro trditi in širiti, letošnja satelitska opazovanja kažejo povsem drugačno sliko. Bellingshausnovo morje ob zahodni strani Antarktičnega polotoka, ki bi moralo biti v tem času skoraj povsem prekrito z ledom, je ostalo skoraj brez ledu, poroča Guardian.
"Zaskrbljen sem"
V primerjavi s povprečjem med letoma 1991 in 2020 v tej regiji manjka približno 650.000 kvadratnih kilometrov morskega ledu. Po besedah Willa Hobbsa, strokovnjaka za Antarktiko z univerze Tasmanije, gre za pojav, ki se ponavlja že tretjič v zadnjih štirih letih.
"Zaskrbljen sem. To je depresivno. Presenetljivo je, da smo že junija, pa tam skoraj ni ledu," je dejal Hobbs.
Cesarski pingvini med najbolj ogroženimi
Posledice pomanjkanja ledu bi lahko občutil celoten morski ekosistem. Bellingshausnovo morje je pomembno območje za kril – drobne rake, ki predstavljajo enega ključnih členov prehranske verige v Južnem oceanu. V zimskih mesecih se kril običajno zadržuje pod morskim ledom, kjer se prehranjuje z algami in je bolje zaščiten pred plenilci.
Pomanjkanje ledu že vpliva tudi na pingvine. Ob obali Bellingshausnovega morja je leta 2022 prišlo do katastrofalnega neuspeha gnezdenja cesarskih pingvinov, saj je v štirih kolonijah zaradi neugodnih razmer poginilo več tisoč mladičev. Dogodek je bil eden od razlogov, da so cesarskega pingvina letos uvrstili na seznam ogroženih vrst.
Po besedah raziskovalca ekologa Petra Fretwella je trenutno stanje resen problem predvsem za cesarske pingvine. Morski led se oblikuje vse pozneje in topi vse prej, kar zmanjšuje uspešnost razmnoževanja in otežuje selitve ptic. Upad številčnosti so zaznali tudi pri adelijskih pingvinih, medtem ko se nekateri tjulnji zaradi nestabilnih ledenih razmer selijo v iskanju primernejših območij.
Meteorolog Phil Reid z avstralskega meteorološkega urada opozarja, da vse manj ledu pospešuje razpadanje plavajočih ledenih polic pred ledenikoma, kar lahko v prihodnosti bistveno vpliva na dvig morske gladine.
Vročinski val sredi antarktične zime
Za povrh je Antarktični polotok v začetku junija zajel tudi izjemen vročinski val. Na argentinski raziskovalni postaji Esperanza so 5. in 6. junija izmerili najvišji dnevni temperaturi 15,4 in 13,4 stopinje Celzija, čeprav bi morala povprečna najvišja dnevna temperatura v tem obdobju znaša okoli -6,2 stopinje.
Temperature so bile tako več kot 20 stopinj nad dolgoletnim povprečjem, pri čemer je bil presežen tudi dosedanji junijski temperaturni rekord postaje iz leta 1998.
Strokovnjaki menijo, da bi lahko k intenzivnosti vročinskega vala prispevalo tudi pomanjkanje morskega ledu. Ta namreč običajno pomaga ohlajati tople zračne mase, ki v regijo prihajajo s severa, njegova odsotnost pa zmanjšuje naravno zaščito pred temperaturnimi ekstremi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
