Planica ni le šport, to je praznik Slovencev
Ta teden je v polnem zagonu Planica 2026. Dolina pod Poncami bo znova napolnjena s tisoči navijačev, zastavami in pričakovanjem rekordov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Planica že dolgo ni le športni dogodek – postala je tradicija, ki jo Slovenci doživljamo kot praznik.
Ko se konec marca proti Kranjski Gori začnejo valiti kolone avtomobilov, ko se na počivališčih ob cesti vidijo prvi navijaški šali in ko se že zgodaj zjutraj po dolini razlegajo glasovi, je jasno, da prihajajo dnevi, ki so v Sloveniji nekaj posebnega.
V zraku je občutek pričakovanja, ki ga ni mogoče zamenjati z nobenim drugim dogodkom. Ljudje prihajajo z vseh koncev države – iz Primorske, Štajerske, Prekmurja, Dolenjske – nekateri že ob zori, drugi z organiziranimi avtobusi, tretji v družinskih avtomobilih, polnih sendvičev, termovk in zastav.
Ko se dolina pod Poncami počasi polni, se zdi, kot da se Slovenija za nekaj dni preseli tja. Tribune se obarvajo v belo, modro in rdečo, med množico se prepletajo različni naglasi, ljudje si podajajo roke, si izmenjujejo napovedi o daljavah in se spominjajo preteklih let. Planica ni le zaključek sezone smučarskih skokov. Je dogodek, ki ga Slovenci že desetletja doživljamo kot praznik. Ne formalnega, ne zapisanega v koledarju, ampak praznik, ki ga ustvarijo ljudje.
Vsako leto se v dolini pod Poncami zberejo družine, prijatelji, generacije navijačev. Starši pripeljejo otroke, kot so nekoč njih pripeljali njihovi starši. Mnogi obiskovalci pravijo, da brez Planice pomlad sploh ne obstaja. Nekateri pridejo prvič, drugi že tridesetič ali štiridesetič. Prav ta kontinuiteta, to vračanje na isto mesto, je tisto, kar Planico loči od drugih športnih dogodkov.
Planica tako ni le prostor, kjer spremljamo polete, temveč tudi prostor spominov. Tam se prepletajo zgodbe o rekordih, prvih obiskih, mrzlih jutrih in glasnem navijanju. In prav zaradi teh spominov Planica že dolgo ni več samo športni dogodek, ampak del slovenske identitete.
Od prvih 92 metrov do rekordnih poletov
Planica ima eno najdaljših in najbogatejših tradicij v svetu smučarskih poletov. Vse se je začelo leta 1934, ko so zgradili 80-metrsko skakalnico. Istega leta je Norvežan Birger Ruud skočil 92 metrov in postavil svetovni rekord.
Le dve leti pozneje, leta 1936, je Avstrijec Sepp Bradl postal prvi človek, ki je presegel 100 metrov – poletel je 101,5 metra. Takrat se je začela zgodba, ki je Planico postavila na zemljevid sveta.
Naslednji veliki mejnik je prišel leta 1969, ko so odprli letalnico bratov Gorišek. Že na prvem tekmovanju so skakalci presegli 160 metrov, dolina pa se je napolnila s približno 45.000 gledalci. Planica je začela dobivati dimenzije velikega športnega dogodka.
Leta 1972 je Planica gostila prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. V treh dneh se je zbralo okoli 110.000 gledalcev, kar je bil za tisti čas izjemen obisk.
Ko je Planica postala množični fenomen
Planica je skozi desetletja rasla. Vrhunec množičnosti je dosegla leta 1985, ko se je v treh dneh zbralo okoli 150.000 gledalcev. Samo v soboto jih je bilo približno 80.000. To so številke, ki jih v Sloveniji redko doseže katerikoli športni dogodek.
V devetdesetih letih je Planica dobila še eno zgodovinsko poglavje. Leta 1994 je Finec Toni Nieminen kot prvi človek uradno presegel 200 metrov – poletel je 203 metre. Ta dosežek je Planico znova postavil v središče svetovnega športa. Tudi kasneje so množice ostajale velike. Leta 1997 se je v treh dneh zbralo več kot 120.000 gledalcev. Planica je postala simbol slovenskega navijaškega duha.
Sodoben spektakel z mednarodnim občinstvom
Danes je Planica sodoben športni in turistični dogodek, ki združuje dolgo tradicijo in vrhunsko infrastrukturo. Nordijski center Planica, odprt leta 2015, velja za enega najmodernejših nordijskih centrov na svetu, letalnica bratov Gorišek pa s svojo velikostjo HS 240 omogoča polete, ki presegajo 250 metrov. Prav tu je lani Domen Prevc poletel 254,5 metra in svetovni rekord vrnil v Planico, kar je bil eden največjih trenutkov v sodobni zgodovini doline pod Poncami.
Tudi obisk ostaja izjemen, čeprav je danes bolj organiziran kot nekoč. Lansko leto se je že na kvalifikacijah zbralo približno 13.000 gledalcev, sobotno ekipno tekmo si je ogledalo več kot 19.000 ljudi, nedeljsko tekmo pa več kot 17.000 navijačev. To pomeni, da se v dolini pod Poncami v nekaj dneh zbere več deset tisoč obiskovalcev, ki ustvarijo značilno planinsko navijaško kuliso.
Planica je hkrati postala tudi izrazito mednaroden dogodek. Navijači prihajajo iz več kot 30 držav, poleg Slovenije pa so med najbolj zastopanimi Norveška, Nemčija, Avstrija, Poljska in Italija. Vstopnice kupujejo tudi obiskovalci iz bolj oddaljenih držav, kot so Kanada, Japonska in Združene države Amerike, kar potrjuje, da Planica že dolgo presega lokalne in regionalne okvirje.
Takšen dogodek zahteva tudi obsežno organizacijo. Pri pripravi sodeluje več kot 500 prostovoljcev, poleg njih pa še številni člani organizacijske ekipe, policija, reševalci, zdravstvene ekipe in drugi sodelavci, ki skrbijo, da vse poteka varno in nemoteno. Planica je tako danes velik logistični projekt, ki pa kljub moderni organizaciji ohranja tisti poseben občutek domačnosti. Prav zato ostaja globalni športni dogodek, ki ga spremljajo milijoni gledalcev po televiziji in digitalnih platformah, hkrati pa še vedno prostor, kjer se Slovenci vsako leto znova srečamo.
Planica kot družinski ritual
Kljub modernizaciji pa Planica ni izgubila svoje topline. Prav nasprotno. Za mnoge Slovence je obisk Planice postal družinski ritual. Starši pripeljejo otroke, kot so nekoč njih pripeljali starši. Navijači imajo svoja stalna mesta, svoje navade, svoje zgodbe.
Planica je eden redkih dogodkov, kjer se srečujejo različne generacije. Na tribunah sedijo otroci, starši in stari starši. Vsi z enakim ciljem – doživeti trenutek, ko skakalec poleti in dolina za nekaj sekund utihne. In potem sledi skupen vzklik. To je trenutek, ki ga Planica ustvarja že več kot 90 let.
Ko se konec marca Slovenci zberemo pod Poncami, ne gre le za polete. Gre za občutek, da smo skupaj. Za trenutek, ko tisoči ljudi delijo isto navdušenje. Zato Planica ni le zaključek sezone. Je tradicija, ki traja že skoraj stoletje. Je dogodek, ki povezuje generacije. Je kraj, kjer Slovenci vsako leto znova letimo skupaj. In prav zato Planica ni le športni spektakel. Je praznik.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
