Profimedia

Tuji dijaki in študenti danes niso več prisotni le v šolah in na fakultetah, ampak tudi v občinah, hotelih in podjetjih. Pogovarjali smo se z delodajalci, ki jih sprejemajo že več let, in preverili, zakaj pravijo, da takšne izmenjave ne prinesejo le novih izkušenj mladim, ampak spremenijo tudi vzdušje v kolektivu.

Ko sta v občino Sežana prišli dijakinji z Majorke, nihče ni pričakoval, da bosta za zaposlene vodili tečaj španščine. »To je kolektiv res povezalo,« se danes spominja mag. Mateja Grzetič Žerjal, vodja kabineta župana na Občini Sežana. »Veliko smo se smejali, učili drug od drugega in ugotovili, da takšne izkušnje v resnici ogromno prinesejo tudi nam.«

Izobraževanje v tujini

Koliko denarja dijak v resnici potrebuje za Erasmus?

Podobne zgodbe danes pripovedujejo tudi v proizvodnem podjetju Alples in v Sava Turizem. Vsi sodelujejo v okviru programa Erasmus+, ki mladim omogoča prakso v tujini, slovenskim delodajalcem pa stik z novo generacijo evropskih dijakov in študentov.

Profimedia

Ne pridejo samo delat, ampak živet izkušnjo

Program Erasmus+ v Sloveniji koordinira CMEPIUS, v zadnjih letih pa je zanimanje za mobilnosti vse večje. Mladi iz Španije, Francije, Belgije, Portugalske, Hrvaške, Litve in drugih držav prihajajo tudi v manjše slovenske kraje, kjer prvič spoznajo naše delovno okolje, kulturo in način življenja.

»Mislim, da bi moral vsak dijak vsaj enkrat na mobilnost,« pravi Grzetič Žerjalova. »To mlade izjemno oblikuje.«

V Sežani se trudijo, da praksa ni le formalnost. »Ne gre samo za to, da nekdo pride in sedi v pisarni. Za vsakega pripravimo konkreten program, jih vključujemo v projekte, dogodke in lokalno okolje.«Dijaki iz Portugalske so tako sodelovali pri pripravi Malega kraškega maratona, drugi so pomagali pri promocijskih gradivih, nekateri pa so pustili celo trajen pečat. »Za Kosovelovo sobo so oblikovali razglednico, ki jo danes še vedno delimo obiskovalcem,« pove sogovornica.Prav občutek, da njihovo delo nekaj pomeni, je po mnenju mentorjev ključen. »Niso samo opazovalci, ampak jih res vključimo v delo,« poudarja.

· Novice

Apaške učiteljice obiskale italijansko šolo v Castellaneti

Tudi podjetja ugotavljajo, da dobijo več, kot pričakujejo

V podjetju Alples so prve tuje dijake sprejeli pred tremi leti. Najprej dva Francoza, letos še dijaka iz Hrvaške. Tudi tam priznavajo, da od začetka niso pričakovali velikih učinkov.»Na kratek rok seveda ne moreš pričakovati, da bodo ogromno prispevali podjetju,« iskreno pove direktor Primož Lušina. »Ampak pomembno je nekaj drugega – da dobijo izkušnjo in občutek, da delajo nekaj koristnega.«

Zato jim vedno določijo mentorja, ki skrbi, da niso prepuščeni sami sebi. »Trudimo se, da se tukaj dobro počutijo,« pravi Lušina. Francoskega dijaka so po službi peljali celo na Bled, uredili so mu tudi kolo, da je lahko raziskoval okolico.

Takšne geste se morda zdijo majhne, a pogosto naredijo največjo razliko. Mladi prvič živijo sami v tuji državi, daleč od doma, in prav odnos ljudi okoli njih pogosto odloči, kakšna bo izkušnja.»To ni samo praksa,« pravi Lušina. »Je tudi neko človeško sodelovanje.«

· Erasmus+

Trebanjske družine gostijo portugalske učence

»Malo angleščine, malo rok, malo prevajalnika«

Največji strah delodajalcev je običajno jezik. A sogovorniki pravijo, da se težave rešijo hitreje, kot pričakujejo.

»Vedno rečem, da uporabljamo ‘Erasmuslanguage’ – malo angleščine, malo rok, malo prevajalnikov,« se nasmehne Grzetič Žerjalova.V Sežani imajo zelo raznolik kolektiv – od mladih zaposlenih do tistih tik pred upokojitvijo – in tudi pri njih so nekateri na začetku imeli zadržke. »Ampak potem vsi ugotovimo, da se da vse dogovoriti.«

Podobno pravijo v Alplesu. »V pisarnah angleščina še gre, v proizvodnji pa je precej težje,« prizna Lušina. Kljub temu večjih težav niso imeli.

Profimedia

Tudi v turizmu, kjer je komunikacija z gosti ključna, ugotavljajo podobno. V Termah 3000 v Moravskih Toplicah tuje dijake sprejemajo že več kot deset let. »Študenti so zelo dojemljivi za učenje in pridobivanje izkušenj,« pojasnjuje Andrej Regoršek iz Save Turizma. »Pogosto se naučijo tudi nekaj slovenskih besed, ker razumejo pomen gosta v turizmu.«

Več kot praksa – nova energija v kolektivu

Če sogovornike vprašamo, kaj je največja prednost takšnih izmenjav, večina ne omenja dela, ampak ljudi.»V podjetje pride drugačna energija,« pravi Lušina. »Malo drugačnega razmišljanja, malo drugačne kulture.«

V Sežani opažajo podobno. »Te izmenjave kolektiv res povežejo,« pravi Grzetič Žerjalova. »Včasih imamo od tega še več mi kot sami dijaki.«

Tudi v turizmu poudarjajo, da gre za obojestransko korist. »Izmenjujejo se kulture, prehranske navade, jeziki in strokovne izkušnje,« pravi Regoršek.

In prav v tem je bistvo Erasmus praks – ne le v delu, ampak v srečevanju različnih ljudi, navad in pogledov.

Vsi bi morali doživeti to izkušnjo

Čeprav takšne izmenjave zahtevajo čas, organizacijo in mentorstvo, sogovorniki pravijo, da se trud povrne.»Absolutno bi priporočila tudi drugim,« pravi Grzetič Žerjalova. »Takšne izkušnje kolektiv odprejo.«

V Alplesu poudarjajo predvsem dolgoročno sodelovanje s šolami in mladimi. »Če mi pomagamo njim, potem tudi oni pomagajo nam,« pravi Lušina.

· Pouk nekoč in danes

Erasmus+ in aktivni pouk brez meja: Teden znanja, gibanja in prijateljstva

V Savi Turizmu pa so prepričani, da bi takšne prakse morale postati še bolj razširjene. »To ni koristno samo za dijake, ampak tudi za podjetja,« pravi Regoršek. »In ne samo v turizmu, ampak v vseh panogah.«

Morda pa je največji dokaz prav to, da številni delodajalci po prvi izkušnji ne ostanejo pri eni generaciji. Ko enkrat vidiš, koliko življenja, idej in povezovanja lahko v kolektiv prinese nekaj tednov mednarodne izmenjave, naslednje dijake pogosto že komaj čakaš.