Koliko denarja dijak v resnici potrebuje za Erasmus?
Pot, bivanje, prehrana, zavarovanje in žepnina: CMEPIUS pojasnjuje, kaj mora dijak vedeti pred Erasmus+ mobilnostjo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za marsikaterega dijaka pomeni Erasmus+ prvi pravi skok v širni svet. A še preden se začne pakiranje kovčkov, se skoraj vedno pojavi tisto ključno vprašanje: "Kdo pa bo vse to plačal?"
Da bi razjasnili, kako deluje finančna plat potovanj, bivanja in prehrane, smo se po odgovore obrnili na CMEPIUS, nacionalno agencijo, ki pri nas bdi nad programom Erasmus+.
Pri dijakih mobilnost praviloma ne poteka po sistemu, kjer bi si posameznik sam urejal namestitev, kupoval vozovnice in nato čakal na povračilo stroškov.
Postopek je bistveno bolj organiziran. Celoten projekt izpelje šola, ki se prijavi na razpis, pridobi evropska finančna sredstva ter nato skupaj z udeleženci organizira in izvede mobilnost v tujini.
Na CMEPIUS-u, nacionalni agenciji za program Erasmus+ v Sloveniji, pojasnjujejo, da financiranje temelji na pavšalih. To so vnaprej določni zneski, namenjeni izvedbi mobilnosti. Del sredstev je namenjen organizaciji, del poti, del pa bivanju oziroma vsakodnevnim stroškom udeležencev.
Kaj vse krije program Erasmus+?
Za dijake je pri tem ključno razumevanje, da šola celotnega zneska ne nakaže neposredno njim. Izobraževalne ustanove namreč same prevzamejo plačilo letalskih ali železniških vozovnic, uredijo prevoze, sklenejo zavarovanja in rezervirajo nastanitve.
Dijak zato pred odhodom običajno prejme le tisti del sredstev, ki ga dejansko potrebuje za sprotne stroške, ki jih med bivanjem v tujini upravlja sam.
Ob ustrezni organizaciji projekti mobilnosti Erasmus+ pokrijejo vse osnovne stroške udeležbe, potrjujejo na CMEPIUS-u.
Finančna podpora vključuje stroške poti, bivanja, prehrane ter sodelovanja pri izobraževalnih aktivnostih oziroma praktičnem usposabljanju. Sem sodijo tudi vsi ostali izdatki, ki neposredno izvirajo iz same mobilnosti.
Sami zneski se seveda razlikujejo, saj nanje vplivajo država gostiteljica, razdalja, trajanje izmenjave in vrsta aktivnosti. Za razpisno leto 2026 veljajo naslednji zneski:
- Organizacijska podpora: Šola za izvedbo mobilnosti prejme med 100 in 500 evri na posameznega udeleženca.
- Potni stroški: Pavšal za pot določata oddaljenost ciljne destinacije in način potovanja. Če dijak izbere okolju prijaznejša prevozna sredstva, program to nagradi z višjim zneskom. Te subvencije se gibljejo med 56 in 1735 evri.
- Bivanje (individualna podpora): Za vsakodnevne stroške bivanja program namenja od 65 do 127 evrov na dan, odvisno od ciljne države in dolžine bivanja.
Vendar same suhe številke dijaku ne povedo veliko. Ključno je namreč, katere storitve bo s tem denarjem zakupila šola in kateri del sredstev bo dejansko romal na račun udeleženca oziroma dijaka.
Vse te podrobnosti podpisniki (šola, dijak in njegovi starši oziroma zakoniti zastopniki, če je dijak še mladoleten) natančno opredelijo v sporazumu o nepovratnih sredstvih še pred odhodom.
Ali mora dijak stroške zalagati vnaprej?
Pravila programa jasno določajo, da dijaki sami ne zalagajo denarja za osnovne stroške mobilnosti. Če bi od mladih zahtevali predhodno financiranje, bi s tem hitro izločili tiste iz socialno šibkejših okolij.
V praksi večina srednjih poklicnih in strokovnih šol celotno logistiko prevzame nase. Same kupijo letalske ali avtobusne vozovnice, organizirajo prevoze z letališč, uredijo zdravstveno zavarovanje in plačajo namestitev.
Dijaki teh zneskov sploh ne vidijo na svojem računu, saj šola račune poravna neposredno iz projektnih sredstev.
Nekoliko več razlik se pojavlja pri prehrani. Šole to rešujejo na tri načine:
- Rezervirajo nastanitev, ki že vključuje polni penzion ali polpenzion.
- Dijaki v apartmajih kuhajo skupaj, pri nakupih in organizaciji pa jim pomaga spremljevalec.
- Šola dijaku nakaže predvideni znesek za hrano, udeleženec pa nato z njim samostojno razpolaga.
Kje lahko nastanejo dodatni, nepredvideni stroški?
Erasmus+ zagotavlja nemoteno osnovno mobilnost, ne krije pa osebnih želja posameznika. Dijak mora sam financirati prostočasne izlete, nakupe spominkov, obiske restavracij izven programa ali druge osebne izdatke.
O teh stroških se morajo družine pogovoriti že doma. Ne zato, ker bi morali biti ti zneski visoki, ampak predvsem zaradi pripravljenosti na življenjski standard v tujini.
Pet ključnih vprašanj za šolo pred odhodom:
- Ali organizacija vključuje celotno prehrano?
- Kolikšen del denarja bo dijak prejel neposredno na svoj bančni račun?
- Katere specifične stroške mora udeleženec kriti sam?
- Ali mora dijak med mobilnostjo zbirati in shranjevati račune?
- Koliko lastnega denarja (žepnine) šola priporoča za izbrano destinacijo?
Vpliv na štipendije in dodatna pomoč za mlade z manj priložnostmi
Med starši pogosto vlada strah, da bo prejem sredstev Erasmus+ ogrozil dijakovo državno, Zoisovo ali kadrovsko štipendijo. CMEPIUS te dvome odločno odpravlja: sodelovanje v programu Erasmus+ nikakor ne vpliva na obstoječe štipendije ali druge pravice. Dijak med bivanjem v tujini v celoti obdrži svoj status in vse socialne prejemke v Sloveniji.
Evropski program hkrati močno poudarja vključevanje mladih z manj priložnostmi. Pri tem ne gre zgolj za finančne ali socialne stiske, ampak tudi za zdravstvene, učne, geografske ali druge specifične ovire.
Za vsakega takšnega udeleženca šola prejme dodatnih 125 evrov za podporo pri vključevanju, ki jih nameni sami organizaciji projekta. Poleg tega lahko izobraževalna ustanova zaprosi za stoodstotno kritje dejanskih stroškov, ki nastanejo zaradi specifičnih potreb dijaka.
Program tako v celoti pokrije stroške za spremljevalca, tolmača za znakovni jezik, posebne zdravstvene prilagoditve ali nakup nujne opreme.
CMEPIUS od šol ne zahteva zapletenih dokazil za vsakega posameznika, pričakuje pa jasna in utemeljena pojasnila, zakaj dijak to podporo potrebuje.
Spodbujanje "zelenih potovanj"
Erasmus+ ločeno vrednoti tudi pot do cilja. Končni znesek določa zračna razdalja med domačo šolo in krajem izmenjave. Ker program aktivno zasleduje okoljske cilje, šolam ponuja višje finančne spodbude, če udeleženci potujejo z vlakom, avtobusom, kolesom ali s skupno uporabo avtomobila (car-pooling).
Pogoj za pridobitev teh ugodnejših pogojev je, da potniki vsaj polovico povratne poti opravijo z omenjenimi nizko emisijskimi prevoznimi sredstvi. V takšnih primerih šola prejme tudi kritje stroškov za dodatne dneve, ki jih skupina porabi za samo potovanje.
Kakšne obveznosti čakajo dijaka po vrnitvi domov?
Po končani izkušnji v tujini mora vsak udeleženec izpolniti standardiziran spletni vprašalnik, ki mu ga samodejno pošlje informacijski sistem Evropske komisije. Ko dijaki oddajo svoje odgovore, šola pripravi in odda končno poročilo o celotnem projektu.
Na CMEPIUS-u poudarjajo, da program od posameznih dijakov praviloma nikoli ne zahteva vračila denarja. Finančna odgovornost leži na ramenih šole. Ta mora sredstva vrniti le v primeru, če mobilnosti in projekta ni izvedla v skladu s pravili ali pa če načrtovanih izmenjav sploh ni realizirala.
Morebitne dodatne obveznosti, kot so pisanje dnevnika prakse, priprava evalvacije ali predstavitev izkušnje sošolcem, določa vsaka šola sama. Dijaki naj zato te zahteve preverijo že pred pakiranjem kovčkov.
Pod črto: Kaj je najpomembneje vedeti?
Erasmus+ za družino ne predstavlja finančnega bremena, ki bi ga morala kriti iz lastnega žepa. Program vnaprej predvideva in pokriva vse ključne stroške.
Ker pa največ nejasnosti običajno nastane okoli prehrane in žepnine, morajo šole, dijaki in starši vsa odprta vprašanja razčistiti pred podpisom uradnega sporazuma.
Jasni dogovori o tem, kdo kaj plača in kdaj, namreč preprečijo nesporazume ter poskrbijo, da v ospredje stopi tisto najpomembnejše: neprecenljiva življenjska izkušnja v tujini.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
