Pred volitvami redko viden prizor: skoraj vse stranke se s tem strinjajo
Slovenska politika pred volitvami napoveduje obsežno selitev državnih ustanov iz prestolnice in obljublja boljše pogoje za življenje zunaj mestnih središč.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V uredništvu Svet24 smo preverili stališča političnih strank glede regionalnega razvoja, decentralizacije in ohranjanja kakovosti življenja na podeželju.
Politične akterje smo povprašali o delovanju državne uprave in selitvi institucij, preprečevanju zapiranja poštnih ter bančnih poslovalnic v manjših krajih, ureditvi javnega potniškega prometa, ustanovitvi pokrajin in motivaciji zdravstvenega osebja za delo zunaj mestnih središč.
Odgovore so nam posredovale stranke Gibanje Svoboda, Slovenska demokratska stranka, Levica, Socialni demokrati, Nova Slovenija, Prerod, Mi, Socialisti!, Resni.ca in Slovenska nacionalna stranka. Piratska stranka in Demokrati nam na naš vprašalnik nista odgovorili, zato njihovo mnenje povzamemo po njunih programih.
Ali je državna uprava preveč centralizirana in kako stranke gledajo na pokrajine?
Gibanje Svoboda navaja, da centralizem predstavlja problem, pri čemer pojasnjujejo, da so del ministrstva za digitalno preobrazbo ter ministrstva za gospodarstvo že preselili v Maribor. Z nadaljevanjem digitalizacije napovedujejo dodatne možnosti za selitev institucij v druge kraje po Sloveniji. Ustanovitev pokrajin načeloma podpirajo, a opozarjajo, da mora takšna uvedba potekati premišljeno in široko usklajeno. V tem mandatu se zato osredotočajo na vsebinsko krepitev regionalne politike in medobčinsko sodelovanje.
SDS ocenjuje, da je Slovenija preveč centralizirana država in poudarja, da kakovost življenja posameznika ne sme pogojevati naslov njegovega bivanja. Napovedujejo, da bodo vzpostavili pravično financiranje lokalnih skupnosti in preselili del javnih služb iz Ljubljane v druge regije. Ustanovitev pokrajin podpirajo in navajajo, da moramo na regionalni nivo prenesti več pristojnosti ter del državnih in evropskih sredstev, saj bo ta korak pospešil skladen regionalni razvoj.
Levica opozarja, da državna uprava deluje centralizirano, kar poglablja razvojne razlike, omejuje dostop do storitev in povečuje migracije v prestolnico. Težavo bi rešili s postopno selitvijo izbranih državnih institucij in agencij v regijska središča. Vzpostavitev pokrajin podpirajo in pojasnjujejo, da mora z uvedbo pokrajin slediti prenos finančnih virov, pri čemer bi regije odigrale večjo vlogo pri določanju razvojnih prioritet.
SD izpostavlja, da se gospodarska dejavnost in javne funkcije pretežno koncentrirajo v prestolnici, kar povzroča prometne obremenitve in visoke cene stanovanj. Zagovarjajo, da mora država postopno preseliti del državnih organov ter javnih zavodov v regije, kjer obstajajo ustrezne podlage. SD podpirajo močnejšo regionalno raven, pri čemer pa poudarjajo, da je treba pred ustanovitvijo pokrajin doseči politični konsenz, določiti njihove naloge, zagotoviti stabilne finančne vire ter pripraviti zeleno knjigo o regijah.
NSi podpira avtonomijo občin in načrtuje, da bodo centralizacijo zmanjšali s selitvijo dela javnih služb ter ministrstev v druge regije in s tem spodbudili lokalni razvoj. Stranka ocenjuje, da v državi nujno potrebujemo drugo raven lokalne samouprave, na katero bi prenesli upravne naloge upravnih enot. Predlagajo, da država uvede dve pilotni pokrajini, kjer bi ocenili smiselnost prenosa nalog in določili optimalno velikost regij.
Prerod meni, da Slovenija deluje preveč centralistično, zato zagovarjajo regionalizacijo z mestnimi občinami kot središči bodočih pokrajin in želijo prenos odločanja na regije. Njihov cilj določa, da se vsaj 40 odstotkov vodenja države prenese na regije, medtem ko država ohrani strateško vodenje in nadzor nad učinkovitostjo.
Resni.ca navaja, da Slovenija deluje kot centralizirana država in podpira namero, da vlada preseli nekatere državne institucije in agencije iz prestolnice. Predlagajo selitev tistih institucij, ki so vsebinsko povezane z razvojem regij. Ustanovitev pokrajin podpirajo in ocenjujejo, da mora imeti jasen namen, ki vključuje prenos pristojnosti in ustreznih finančnih virov za učinkovitejši regionalni razvoj.
SNS ocenjuje, da prestolnica koncentrira preveč odločanja in institucij, kar slabi razvoj ostalih delov države. Zavzemajo se za večjo decentralizacijo in za uvedbo pokrajin, ki bi okrepile regionalni razvoj ter odločanje približale ljudem. Predlagajo oblikovanje pokrajin, ki bi temeljile na zgodovinskih deželah Slovenije, in bi zagotovile bolj uravnotežen razvoj vseh regij.
Mi, Socialisti! poudarjajo, da razlog za centralizacijo ne izvira zgolj iz lokacije institucij v Ljubljani, temveč ga povzroča tranzicijsko gospodarsko opustošenje podeželja in podreditev kmetijske politike. Namesto selitve ministrstev predlagajo planski gospodarski razvoj podeželja, ki bo neposredno zadovoljeval potrebe ljudi in ne iskal dobičkov. Pokrajin v svojem programu ne načrtujejo.
Piratska stranka zagovarja decentralizacijo države, ustanovitev regij in prenos dela pristojnosti z države ter občin na regionalno raven. Regijam bi dali več vpliva pri urejanju prostora, prometa, zdravstva in investicij, hkrati pa podpirajo tudi selitev dela javnih institucij iz Ljubljane v druge mestne občine.
Demokrati zagovarjajo večjo decentralizacijo države, pripravo zakonske podlage za ustanovitev pokrajin ter oblikovanje podpornih struktur zanje. Hkrati napovedujejo decentralizacijo vlade s selitvijo nekaterih resorjev, večjo vlogo regij pri razvoju ter ustanovitev 12 razvojnih skladov po statističnih regijah.
Kako preprečiti zapiranje poštnih ter bančnih poslovalnic in ohraniti zdravstveno oskrbo zunaj mestnih središč?
Gibanje Svoboda pojasnjuje, da so že sprejeli zakon, s katerim lahko Pošta Slovenije na svojih okencih izvaja enostavnejše upravne naloge. Glede bančnih poslovalnic izpostavljajo vlogo Banke Slovenije in pobude lokalnih skupnosti ter opozarjajo, da morajo storitve ostati dostopne tudi digitalno manj veščim prebivalcem. Pri zdravstveni oskrbi izpostavljajo vlaganja v javni sistem in povečanje števila zdravnikov ter medicinskih sester.
SDS napoveduje preprečevanje zapiranja ključnih storitev na podeželju, pri zdravstvu pa predlaga finančne spodbude, stanovanjsko podporo in občinske kadrovske štipendije za delo zunaj mestnih središč. Kot dodatno motivacijo omenjajo še možnost, da zdravstveni tim samostojno odloča o razporeditvi svojega delovnega časa.
Levica poštne in bančne storitve razume kot del javne infrastrukture, zato podpirajo mobilne enote, večnamenske vstopne točke ter subvencioniranje poslovanja na ogroženih območjih. Pomanjkanje zdravnikov na podeželju bi reševali z enotnimi cenami storitev, finančnimi spodbudami, stanovanji, nostrifikacijo diplom ter okrepljenim sodelovanjem med zdravstvenimi ustanovami.
SD zapiranje poslovalnic ocenjuje kot posledico prepuščanja storitev tržni logiki, zato zagovarjajo določitev minimalnih standardov dostopnosti, večnamenske lokalne centre in mobilne poslovalnice. Za motivacijo zdravnikov izpostavljajo boljšo organizacijo zdravstvenega menedžmenta, jasnejše normative ter ureditev razmerja med javnim in zasebnim zdravstvom. Ob tem poudarjajo še policentrični razvoj, stanovanjsko politiko in digitalno razbremenitev kot pogoje, da kader ostaja tudi zunaj večjih mest.
NSi od vlade zahteva, naj z bankami in pošto sklene zavezujoč dogovor s konkretnimi rešitvami, ki bo učinkoval brez zamikov. Dodatno možnost vidijo v skupnih poslovalnicah, kjer bodo prebivalci na enem mestu opravili več storitev. V javno zdravstveno mrežo nameravajo vključiti vse razpoložljive zdravstvene zmogljivosti in zdravstvenemu osebju v odročnih krajih izplačati poseben finančni dodatek.
Prerod se zavzema za minimal standard dostopnosti in večnamenske točke za poštne, bančne ter upravne storitve. Kadrovske težave v zdravstvu nameravajo reševati s stimulativnimi pogoji dela, razvojem telemedicine in prednostnim reševanjem stanovanjskega problema za zdravstveno osebje.
Resni.ca opozarja, da mora država z regulacijo in finančnimi spodbudami ohraniti osnovne storitve v manjših krajih, pri čemer mora dostop delovati kot javna infrastruktura. Za ohranitev zdravstvene oskrbe na podeželju podpirajo izboljšanje pogojev dela, finančne spodbude za delo v manj razvitih območjih, možnost koncesij ter fleksibilnejšo organizacijo ambulant.
SNS zapiranje poštnih in bančnih poslovalnic razume kot posledico zanemarjanja podeželja, zato podpirajo uvajanje mobilnih upravnih ter bančnih storitev. SNS pri zdravstvu poudarja predvsem pravico pacienta do pravočasne obravnave in možnost zdravljenja pri drugem izvajalcu ali v tujini, ob boljši infrastrukturi in pogojih za delo kadra.
Mi, Socialisti! bi pošto ohranili s spremembo kapitalske politike, banke z nacionalizacijo, ambulante pa razumejo kot nalogo države in občin, ki morajo zagotoviti tudi dobre prometne povezave, kadrovska stanovanja in dostojno plačilo.
Piratska stranka v programu ne predlaga posebnih ukrepov posebej za poštne in bančne poslovalnice, poudarja pa boljšo dostopnost osnovnih storitev po vsej državi. V zdravstvu zagovarjajo boljši dostop do osebnega zdravnika, telemedicino, dodatne zaposlitve, vlaganja v infrastrukturo ter kadrovska stanovanja in brezplačno varstvo otrok za zdravstveno osebje.
Demokrati v programu ne ponujajo posebnega, neposredno razdelanega ukrepa posebej za poštne in bančne poslovalnice, poudarjajo pa boljšo dostopnost storitev po regijah. V zdravstvu zagovarjajo regionalizacijo sistema, ustanovitev zdravstvenih regij in regionalnih zdravstvenih uprav, prilagajanje storitev potrebam posamezne regije, digitalno razbremenitev ter finančne spodbude za deficitarna področja, zlasti v urgentni medicini.
S katerimi konkretnimi ukrepi bi uredili javni potniški promet za lažjo mobilnost prebivalcev podeželja?
Gibanje Svoboda dostopnost javnega prevoza na podeželju označuje kot razvojno prioriteto. Poudarjajo integrirani prevoz, prevoze na klic ter podporo prostovoljskim projektom za mobilnost na redkeje poseljenih območjih.
SDS se zavzema za prenovo javnega potniškega prometa, saj ta pogosto ne ustreza potrebam ljudi na podeželju. Med ključnimi rešitvami navajajo združitev vseh oblik javnega prevoza v enoten sistem, izboljšanje frekventnosti linij ter boljšo uskladitev voznih redov.
Levica ob uvedbi integriranega javnega prevoza predlaga razmislek o vzpostavitvi dodatnih prevozov z mini avtobusi na novih lokalnih linijah. Izpostavljajo, da je potrebno redefinirati in financirati šolske prevoze, hkrati pa nadaljevati s podporo solidarnostnim mehanizmom ter izboljšati pogoje pri deljenju prevoza za javne uslužbence.
SD napoveduje dostopno večmodalno omrežje in usklajene vozne rede prek enotnega upravljavca javnega potniškega prometa. Poseben poudarek namenjajo železniškemu prometu kot hrbtenici trajnostne mobilnosti, hkrati pa bodo preučili sistemski okvir za postopno uvedbo brezplačnega prevoza za vse prebivalce.
NSi zagovarja javni prevoz od vrat do vrat, kjer prvi in zadnji kilometer neposredno vključujejo kot sestavni del sistema. Dostopnost nameravajo okrepiti z večjim številom povezav in bolje usklajenimi voznimi redi.
Prerod daje prednost rešitvam, ki pokrijejo prvi in zadnji potovalni kilometer, hitrim lokalnim linijam in ugodnejšim vozovnicam. Trajnostna mobilnost mora zmanjšati odvisnost od avtomobila za lažji dostop do delovnih mest in oskrbe.
Resni.ca poudarja, da morajo javni promet povezati bolj logično in ga prilagoditi potrebam lokalnih ljudi. Kot infrastrukturne ukrepe izpostavljajo uvedbo integriranega vozovničnega sistema, razvoj parkirišč P+R ter pozornost tistim regionalnim povezavam, ki omogočajo dostop do delovnih mest in storitev.
SNS poudarja, da mora javni potniški promet postati resna alternativa osebnemu avtomobilu tudi za prebivalce podeželja. Zavzemajo se za posodobitev železniške infrastrukture, boljše povezave med regijami ter razvoj sodobnega in cenovno dostopnega javnega prevoza, ob čemer del tovornega prometa vidijo na železnicah.
Mi, Socialisti! ocenjujejo, da se je javni potniški promet zanemarjalo v korist gradnje cest za osebne avtomobile. Zahtevajo javni prevzem izvajalcev prevozov ter obljubljajo izgradnjo učinkovitega in cenovno ugodnega transportnega sistema, ki bo za socialno najšibkejše v celoti brezplačen.
Piratska stranka meni, da mora javni prevoz postati resna alternativa avtomobilu. Predlaga enoten sistem vozovnic, nižje cene letnih kart, nočne linije, razvoj hitrih avtobusnih in tramvajskih povezav ter posodobitev in elektrifikacijo železniškega omrežja.
Demokrati v programu nimajo posebej razdelanega sklopa o javnem potniškem prometu na podeželju, poudarjajo pa boljše regionalno usklajevanje infrastrukture, intermodalnost, krepitev logističnih povezav ter razvoj infrastrukture za e-mobilnost. Zato je pri njih bolj varno zapisati, da stavijo predvsem na širši infrastrukturni in regionalni razvoj, ne pa na natančno razdelan model javnega potniškega prometa.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
