»Zakon o razkroju Slovenije nas obrača proti vzhodu Evrope«
Interventni zakon je sprejet. Sindikalne centrale so napovedale zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Predstavniki sindikalnih central so že minuli teden napovedali, da bodo v primeru, da državni zbor sprejme zakon, začeli zbirati podpise, potrebne za razpis zakonodajnega referenduma. V državnem zboru so včeraj sprejeli zakon in sindikati so danes napovedali zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.
»Včeraj je bil sprejet zakon za razkroj Slovenije. Obžalujemo, da ni bila dana priložnost socialnemu dialogu, v katerem bi bilo možno ta zakon usklajevati, in da ni bilo ponovnega razmisleka o vsebinah, ki so vključene v ta zakon,« je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Kot je izpostavil, novi predpis, ki so ga imenovali zakon za razkroj Slovenije, posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo.
Predlagatelje interventnega zakona je vodil pohlep
»Na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj,« je prepričan Počivavšek, ki dodaja: »Napovedani so že pozivi k posegom v plače v javnem sektorju, v pokojnine in ostale reze v proračunu in prepričani smo, da za takšno ravnanje, kakršno je predlagatelje vodilo pri sprejemu takega zakona, v slovenskem knjižnem jeziku obstaja izraz. Imenuje se pohlep.«
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je prav tako spomnil, da ni bilo socialnega dialoga, da so bili sindikati izključeni s pogajanj. Zakon po njegovem mnenju pomeni močan signal, da se Slovenija ločuje od načel, ki so veliki večini prebivalcev zdaj zagotavljali znosno in dostojno življenje, tako da je država po kakovosti življenja v samem vrhu. »Trdno verjamemo, da je ključni razlog za to prakticiranje socialne države, ki se lahko izvaja izključno preko socialnega dialoga,« je bil odločen izkušeni sindikalist.
Zdaj imajo sindikati dolžnost, da ubranijo usmerjenost Slovenije proti razvitemu severu in zahodu Evrope, ta »zakon o razkroju Slovenije pa nas obrača proti vzhodu«, kjer imajo razpuščeno javno zdravstvo, kjer so dohodkovne razlike velike, kjer so sistemi skupnega dobrega v kolapsu, je dejal Štrukelj in dodal, da je zato prav, da imajo ljudje možnost, da se samo opredelijo do vsebine zakona na zakonodajnem referendumu.
Davčne določbe v omnibusu zakonov - zloraba pravil
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko meni, da je glede na besede, izrečene ob obravnavi zakona v DZ - posebej je omenil izjavo poslanca NSi Aleksandra Reberška, da imajo zdaj oni škarje in platno v rokah, zato »sedite, dajte mir in poslušajte« - ogrožena participativna demokracija. »In to je nekaj, na kar v 21. stoletju nikakor ne smemo na to pristati,« je pozval Zorko.
Obregnil se je tudi ob odločitev predlagateljev za t. i. omnibus zakon. S tem, ko so se v predpisu znašle tudi davčne določbe, bi se namreč lahko referendum o njem onemogočilo. »To je zloraba pravil,« verjame Zorko.
»To, kar se je v ponedeljek zgodilo v hramu slovenske demokracije, je žalostno, nedopustno in zagotovo zahteva širše ukrepanje,« pa je po pisanju STA dogajanje komentiral predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.
»Namesto da bi dali prednost socialnemu dialogu, kolektivizmu, in ne samo individualizmu najbogatejših, se je zgodilo, da so poslanci kot z buldožerjem povozili vse osnovne elemente socialne in pravne države,« je bil oster.
Če ne bo referenduma, Mesec napovedal ustavno presojo
V Levici se bodo pridružili sindikalnim centralam pri zbiranju podpisov, je danes povedal sokoordinator stranke Luka Mesec.
Referendumsko odločanje o zakonu je »edini način, da vsi tisti, ki jih trenutna oblast ignorira, noče slišati ali pa naravnost derogira, končno pridejo do besede skozi javno razpravo«, je dejal Mesec.
Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, je Mesec napovedal ustavno presojo zakona. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo ustavno sodišče referendum dovolilo. Ustava namreč določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve. Vendar pa je namen te varovalke omogočiti stabilizacijo javnih financ prek sprememb zakonodaje, je poudaril.
»Ta zakon pa ima ravno obratni namen. Javnih financ ne stabilizira, temveč z dodatno milijardo evrov minusa v proračunu in socialnih blagajnah prinaša demontažo javnih financ. Če bo ustavno sodišče bralo, kaj je namen te varovalke, na katero se sklicujejo, in kakšne so posledice tega zakona, bomo zelo hitro ugotovili, da sta to diametralno nasprotni zgodbi,« je dejal.
Bodo poslanci dopustili referendum?
Odpira se namreč vprašanje, ali je referendum o zakonu sploh dopusten. Ustava med zakonske izjeme, na katere referendum ni mogoč, uvršča tudi zakone, ki posegajo na področje davkov.
Desni trojček z zakonskim omnibusom
Poslanci so včeraj s 47 glasovi za in 35 proti sprejeli interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je predlagal desni trojček NSi, SLS, Fokus ter stranki Demokrati in Resnica. Gre za zakonski omnibus, ki posega v več zakonov. Med drugim prinaša uvedbo razvojne kapice pri 7500 evrih bruto plače ter nekatere sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, znižanje DDV za nekatera osnovna živila, ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence, pa tudi odpravo prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, odpravo prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki.
Stranke nastajajoče koalicije - SDS, NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov - trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.
Stranke odhajajoče koalicije so opozorile, da bo zakon prinesel za milijardo evrov javnofinančnega izpada.
Tudi sindikati svarijo, da prinaša velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
