Iran ponudil možnost svobodne plovbe po omanski strani Hormuške ožine
Hormuška ožina ostaja zaprta, a Iran kaže prve znake, da bi se lahko vsaj deloma znova vzpostavila svoboda plovbe, če bi v pogajanjih z ZDA prišli do ključnega sporazuma.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Svet se je zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran znašel sredi najhujše krize z dobavo nafte in zemeljskega plina v zgodovini. Razlog je seveda Hormuška ožina, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte.
Od 28. februarja, ko so se začeli napadi na Iran, je v Perzijskem zalivu ujetih na stotine tankerjev in drugih plovil, z njimi pa približno 20.000 pomorščakov. Trenutno med ZDA in Iranom vlada dvotedensko premirje, a Hormuška ožina ostaja zaprta, zadnjih nekaj dni v celoti, saj so svojo blokado za ladje iz iranskih pristanišč uvedli še Američani.
Brez pristojbin, a le ob sprejetju sporazuma
Rešitve ni na vidiku, a iz Irana prihajajo prvi signali, da so pri tem vprašanju pripravljeni deloma popustiti. Kot je za tiskovno agencijo Reuters dejal vir, ki je v stiku z iransko stranjo in ki želi zaradi občutljivosti pogovorov ostati neimenovan, je Iran v pogajanjih z ZDA ponudil možnost, da bi lahko ladje skozi Hormuško ožino brez tveganja iranskega napada plule po drugi, torej omanski strani ožine.
A gre za le za predlog oziroma ponudbo, ki bi veljala od sprejetju celotnega sporazuma, s katerim bi bilo mogoče preprečiti nove napade na Iran v prihodnosti in ki je za Iran ključnega pomena.
Iran je sicer v zadnjih tednih vztrajal z uvedbo pregrešno dragih pristojbin za vse ladje, ki prečkajo strateško pomembno ožino, kar bi pomenilo kršitev pomorskih konvencij, to pa je doslej prva iranska ponudba, v skladu s katero se bi na območju vsaj deloma ohranila svoboda plovbe, ki je eno temeljnih načel pomorskega prava.
Kljub temu odprta ostajajo številna vprašanja. Eno ključnih je vprašanje morebitnih min. Zaenkrat namreč ni znano, ali je Iran v Hormuški ožini nastavil morske mine oziroma, če jih je, ali je miniral tudi omansko stran ožine. Ob tem vir za Reuters ni navedel, ali bi mine, če obstajajo, v skladu s predlogom odstranila iranska stran.
Dvotirni promet
Ob tem je nek drug neimenovan iranski uradnik za tiskovno agencijo pojasnil, da bi Iran v skladu s predlogom na območju Hormuške ožine ohranil popoln nadzor v svojih suverenih teritorialnih vodah, medtem ko se v dogajanje na omanski strani ne bi vmešaval.
Tako bi lahko na področju plovbe skozi ožino do neke mere ponovno vzpostavili status quo, ki je veljal od leta 1968. Takrat je Mednarodna pomorska organizacija (IMO), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, s soglasjem držav v regiji uvedla tako imenovan dvotirni promet skozi ožino, ki ureja plovbo po dveh koridorjih v iranskih in omanskih vodah.
Članice IMO so sicer na srečanju ta teden zavrnile zamisel o iranski uvedbi pristojbin za ladje, ki potujejo skozi ožino, saj bi to po njihovih navedbah pomenilo »nevaren precedens.« Strateško pomembnih ožin po svetu je veliko, velika pa je tudi želja po dobičku, zato bi se lahko za podobne ukrepe odločile tudi druge države, kar pa bi pomenilo, da bi stroški prevoza poskočili v nebo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
