Donald Trump: Hormuška ožina bo "tako ali drugače" kmalu svobodna
Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal napad na iranski naftni otok Otok Harg in napovedal, da bo Hormuška ožina kmalu "tako ali drugače" odprta in svobodna.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Napetosti na Bližnji vzhod se še naprej stopnjujejo, v središču dogajanja pa je strateško pomembna Hormuška ožina, ena ključnih svetovnih pomorskih poti za pretok nafte. Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da bodo ZDA "na tak ali drugačen način" kmalu poskrbele, da bo ožina odprta, varna in svobodna za plovbo.
V objavi na svoji platformi Truth Social je zapisal, da upa, da bodo Kitajska, Francija, Japonska, Južna Koreja in Združeno kraljestvo poslali vojne ladje v ta ključni pomorski prehod, da ta ne bi bil več ogrožen s strani Iran. Dodal je, da bo več držav sodelovalo pri zagotavljanju, da bo ladijski promet skozi ožino ostal odprt in varen, piše BBC. Trump je obenem zapisal, da bodo ZDA "silovito bombardirale obalo ter nenehno streljale na iranske čolne in ladje".
Ob tem je trdil, da so ZDA "uničile 100 odstotkov iranskih vojaških zmogljivosti", vendar dodal, da lahko Iran še vedno razmeroma enostavno uporablja drone, mine in rakete kratkega dosega.
Iranski predstavnik v Ženevi Ali Bahrani je medtem Trumpove trditve o uničenju iranskih zmogljivosti označil za "izmišljene laži".
Napad na otok Harg
Po poročanju The New York Times naj bi Trump ameriški vojski naročil, naj uniči vojaške objekte na otoku Harg, ne pa tudi naftne infrastrukture. Na območje so ZDA medtem napotile približno 5000 dodatnih vojakov.
Otok Harg v severnem delu Perzijski zaliv je ključnega pomena za iransko gospodarstvo, saj prek njega poteka približno 90 odstotkov izvoza iranske nafte. Doslej ni bil tarča napadov predvsem zaradi morebitnega vpliva na svetovne cene nafte. Te so se v zadnjih dneh že zvišale, saj je Iran blokiral promet skozi Hormuško ožino, po kateri poteka približno petina svetovne trgovine z nafto.
Iranski mediji poročajo, da naftna infrastruktura na otoku ni bila poškodovana. Teheran pa je zagrozil s povračilnimi ukrepi in sporočil, da bi lahko uničil naftno infrastrukturo, povezano z ZDA, če bi bili prizadeti iranski energetski objekti.
Napad ameriške vojske naj bi bil sicer usmerjen predvsem na skladišča orožja, zlasti raket in morskih min, s katerimi naj bi Iran po prepričanju Washingtona oviral ladijski promet skozi Hormuško ožino.
Po poročanju časnika The New York Times so se svetovne cene nafte po napadih ZDA in Izraela na Iran zvišale za približno 40 odstotkov.
Izraelski obrambni minister Israel Kac je medtem dejal, da vojaški spopad z Iranom prehaja v ključno fazo. Po njegovih besedah se konflikt približuje odločilnemu trenutku med poskusi iranskega režima, da preživi, in možnostjo njegove kapitulacije.
Kac je znova pozval Irance k uporu proti oblasti in poudaril, da lahko le iranski narod z odločnim bojem doseže padec režima. Trumpu je ob tem čestital za napad na otok Harg, ki ga je označil za primeren odgovor na polaganje min v Hormuški ožini in "poskuse izsiljevanja iranskega režima". Dodal je, da izraelska vojska nadaljuje napade na cilje v Iranu.
Izrael ubil visokega uradnika iranske obveščevalne službe
Za tem je izraelska vojska sporočila, da je v napadu na Teheran ubila visoka uradnika iranske obveščevalne službe, in sicer le nekaj dni potem, ko sta nasledila nekdanjega vodjo obveščevalne službe, ki je bil ubit na začetku izraelsko-ameriškega napada na Iran 28. februarja.
Oba sta bila po trditvah izraelske vojske ubita v letalskem napadu na Teheran v petek. Kot je navedel predstavnik izraelske vojske, sta bila "ključni osebi v iranski obveščevalni mreži in tesno povezana z vodstvom iranskega terorističnega režima".
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
