Ameriški minister za vojno: Kdaj boste ustavili “invazijo” migrantov?
Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je ob obletnici dneva D kritiziral evropske države zaradi migracij, saj naj bi dopustile tisto,»invazijo« na njihove obale.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Žal danes različne evropske plaže napadajo različne nevarne ideologije,« je dejal ameriški minister za vojno Pete Hegseth ob 82. obletnici dneva izkrcanja zavezniških sil v Normandiji. »Plaže v Španiji, Italiji, Grčiji in Bolgariji. Prihajajo čolni in ljudje. Kdaj bodo evropske prestolnice ukrepale proti tej invaziji?«
Gre še za eno izmed kritik evropske migracijske politike s strani Trumpove administracije. Že v petek je ameriški podpredsednik JD Vance za smrt 18-letnega britanskega študenta Henryja Nowaka okrivil »masovni vdor migrantov« in dejal, da je »edini odgovor« »pravični gnev«.
Ameriški predsednik Donald Trump je prav tako kritiziral evropsko migracijsko politiko in lani v ZN izjavil, da evropske države zaradi »nekontrolirane migracije« »drsijo v pekel«.
Kaj pravijo številke?
Število prihodov po morju v Evropo je doseglo vrhunec leta 2015, ko je po podatkih Združenih narodov Sredozemsko morje prečkalo več kot milijon ljudi. Med aprilom 2025 in marcem 2026 je bilo skupaj 169.341 prihodov po morju v Združeno kraljestvo, Grčijo, Italijo, Španijo in na Ciper.
Evropski parlament, Evropska komisija in države članice unije so prav ta teden dosegli dogovor o novi uredbi, ki bistveno zaostruje postopke vračanja oseb brez pravice do bivanja v Evropski uniji.
Reforma migracijske politike
Cilj reforme je povečati število izvedenih deportacij, saj je po podatkih Evropske komisije trenutno izvršenih le približno 28 odstotkov odločb o vrnitvi. Nova pravila državam članicam omogočajo hitrejše odstranjevanje migrantov, strožje ukrepe proti osebam, ki ne sodelujejo v postopkih, ter vzpostavitev tako imenovanih centrov za vračanje v tretjih državah zunaj EU.
V njih bi lahko namestili osebe, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena ali nimajo zakonite podlage za bivanje v EU. Po novem migranta ne bo več nujno mogoče vrniti le v državo izvora. Države članice ga bodo lahko premestile tudi v tretjo državo, s katero imajo sklenjen ustrezen sporazum. Takšni centri bi lahko služili kot končna destinacija ali kot tranzitna točka pred nadaljnjo vrnitvijo v izvorno državo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
