Trumpove grožnje znova prazne, po vsega nekaj urah stvari obrnil na glavo
Ni trajalo dolgo, vsega nekaj ur, da je ameriški predsednik Donald Trump znova požrl svoje besede. Napovedanih napadov na Iran ne bo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek na družbenem omrežju naznanil, da bodo Iran danes udarili »zelo močno.« Med drugim je napovedal, da bo ameriška vojska v bližnji prihodnosti prevzela popoln nadzor nad iransko naftno infrastrukturo. Trump je obenem napovedal ameriško zavzetje pomembnega iranskega otoka Harg.
Še enkrat več se je nato izkazalo, da njegovih napovedi, ki jim ne verjamejo več niti vlagatelji na ameriških borzah, ne gre jemati resno. Trump je v zadnjem obdobju, pogosto tudi v istem dnevu, skakal vse od groženj do skorajšnjega miru, ki da je tik pred vrati. Najbolj znana je njegova napoved z začetka aprila, ko je naznanil, da bo v Iranu »umrla celotna civilizacija,« a sta državi le nekaj ur pozneje sklenili dogovor o prekinitvi ognja.
Nič drugače ni bilo danes, saj je vsega nekaj ur pozneje sporočil, da je načrtovane napade odpovedal. Kot je pojasnil, je to storil, ker so se mirovna pogajanja preselila »na najvišjo raven iranskega vodstva in so bila odobrena.«
Trump je navedel še, da so »pogovore in končne točke« odobrile ZDA, Izrael, Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Katar, Turčija, Pakistan, Bahrajn, Kuvajt, Jordanija, Egipt »in drugi.« Obenem je potrdil, da ameriška blokada pred Hormuško ožino ostaja v veljavi.
Trump je sicer pred vsega nekaj urami za medijsko hišo Fox News svoje današnje grožnje še podkrepil z navedbami, da je bil sam vedno naklonjen temu, da bi zavzeli otok Harg. »Če sem iskren, ne vem, če lahko Američani to prenesejo,« je dejal in dodal, da še vedno nasprotuje napotitvi ameriških kopenskih sil v Iranu.
Prepovedan otok
Otoka Harg, na katerem so pred vojno predelali približno 90 odstotkov iranske surove nafte, se je zaradi strogega vojaškega režima prijelo tudi ime »Prepovedan otok.« Leži 26 kilometrov od iranske obale na severnem delu Perzijskega zaliva in slabih 500 kilometrov severzahodno od Hormuške ožine.
Za razliko od plitvega morja ob iranski obali ga obdajajo dovolj globoke vode, da lahko do pristanišč priplujejo večji naftni tankerji, zato Iran s tega otoka v svet dobavlja večino svoje nafte. Če bi pristal v ameriških rokah, bi to pomenilo velik udarec za iransko gospodarstvo.
Ameriške sile so otok marca in aprila že napadale, neimenovani ameriški uradniki pa so takrat za tiskovno agencijo Reuters dejali, da v Trumpovi administraciji razmišljajo tudi o napotitvi vojakov. To se ni zgodilo, napadi na otok pa so se ustavili, niso pa se ustavili napadi na tankerje v njegovi bližini.
Predvidoma bi ga lahko zavzeli hitro, a kaj potem?
Vojaški analitiki ocenjujejo, da bi ameriška vojska otok sicer lahko zavzela razmeroma hitro, a bi se vojaki nato znašli v veliki nevarnosti, vse skupaj pa bi vojno prej podaljšalo, ne pa skrajšalo. Vojaki, ki bi ostali na otoku, bi bili namreč izpostavljeni iranskim raketam in dronom.
Nekdanji poveljnik v centralnem poveljstvu ameriške vojske Joseph Votel je za portal The War Zone ocenil, da bi za zavzetje otoka zadostovalo vsega približno 800 do 1000 vojakov, a da bi ti nato potrebovali logistično podporo, te poti pa bi bilo treba prav tako zaščititi.
Votel je obenem podvomil v to, da bi nadzor nad otokom za ZDA pomenil kakšno »taktično prednost.« ZDA namreč že zdaj izvajajo blokado Hormuške ožine za tankerje, ki prevažajo iransko nafto, nadzor nad naftno strukturo bi jim lahko velike težave povzročal le dolgoročno, kratkoročno pa ne bi predstavljal pomembne spremembe. Po mnenju Votla bi bilo zavzetje otoka »nenavadna poteza.«
Predsednik iranskega parlamenta in glavni pogajalec Mohamad Bager Galibaf je po poročanju STA danes Washington pozval, naj skrbno premisli o svojem naslednjem koraku. Pri tem je opozoril, da bi napačna poteza v konfliktu na Bližnjem vzhodu vodila v dolgoletne nemire ter strmo naraščajoče cene nafte in plina.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
