Vrtoglavica v vročini: Tihi znak, da vam tlak pada prenizko
Ko se v vročini naglo dvignete in se vam zavrti, ni vedno kriva le utrujenost. Pogosto je vzrok prenizek krvni tlak. Kako ga prepoznamo?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Vroči poletni dnevi prinašajo več kot le potenje in žejo. Marsikdo opazi, da se mu ob naglem vstajanju zvrti, ali postane omotičen. To pogosto pripisujemo utrujenosti ali letom, a za vrtoglavico v vročini se velikokrat skriva prenizek krvni tlak, ki ga visoke temperature še poslabšajo.
Zakaj vročina znižuje krvni tlak?
Ko je telo izpostavljeno vročini, se žile razširijo, da bi odvajalo odvečno toploto. Razširjene žile pomenijo nižji krvni tlak. Hkrati se ob potenju izgublja tekočina, kar zmanjšuje volumen krvi, s potom pa telo izgublja tudi pomembne elektrolite, kot sta natrij in kalij, ki uravnavajo tlak in tekočinsko ravnovesje.
Kombinacija razširjenih žil in zmanjšanega volumna krvi lahko tlak spusti pod raven, ki še zadošča za prekrvavitev možganov. Takrat se pojavi vrtoglavica.
Posebej pogosto se to zgodi ob naglem vstajanju. Pri tako imenovani ortostatski (posturalni) hipotenziji kri ob vstajanju zaradi gravitacije za hip zastane v nogah, telo pa je ne uspe dovolj hitro potisniti nazaj proti možganom, pojasnjujejo strokovnjaki klinike Cleveland Clinic.
Znaki, ki jih ne gre prezreti
Najpogostejši znak je omotica ali vrtoglavica ob vstajanju, lahko pa se pojavijo še zamegljen vid, slabost, nenadna šibkost, utrujenost ali celo kratkotrajna izguba zavesti. Pri ortostatski hipotenziji se počutje običajno izboljša, ko človek sede ali se uleže, navaja Mayo Clinic.
Težave so pogosto izrazitejše zjutraj, ko je tlak naravno najnižji, in po obilnejših obrokih, ko se kri preusmeri v prebavila.
Občasna omotica ob vstajanju v vročini je navadno posledica nečesa očitnega – najpogosteje dehidracije. Če pa se vrtoglavica ali omedlevica ponavljata, je to lahko znak resnejše težave in obisk zdravnika je smiseln.
Kdo je bolj ogrožen?
Na padec tlaka v vročini so občutljivejši starejši, saj se njihovo telo na temperaturne spremembe odziva počasneje. Posebno pozornost zahtevajo tudi tisti, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka.
Diuretiki (zdravila za odvajanje vode) v vročini še dodatno pospešijo izgubo tekočine in elektrolitov, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta pa lahko zavrejo posredovanje srca, da bi ob vročinskem stresu pospešilo utrip. Ogrožene so tudi nosečnice in osebe s srčnimi obolenji ali sladkorno boleznijo.
Kako si pomagati
Najpomembnejši ukrep je zadosten vnos tekočine čez ves dan, ne šele ob občutku žeje. Ob obilnem potenju pomagajo tudi napitki z elektroliti. Ob vstajanju iz ležečega ali sedečega položaja se dvignite počasi, po obroku pa si privoščite nekaj minut počitka.
Priporočljivi so manjši in pogostejši obroki namesto enega obilnega, izogibanje najhujši opoldanski vročini ter zadrževanje v senci in hladnejših prostorih.
V dneh, ko Agencija za okolje razglasi opozorila pred vročinskim valom, naj bodo ranljive skupine še posebej previdne. Če se vrtoglavica ponavlja ali jo spremljajo močnejši znaki, kot so omedlevica, bolečina v prsih ali zmedenost, je treba poiskati zdravniško pomoč.
