Katastrofa v Padski nižini, prebivalci trepetajo pred julijem (foto)
Kmetje iz osrčja italijanskega kmetijstva, porečja reke Pad, so vse bolj zaskrbljeni. Jih po vročinskem valu čaka najbolj črn scenarij?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Vročinski val, v primežu katerega se je znašel velik del Evrope, se v teh dneh počasi seli proti srednji in vzhodni Evropi. V Sloveniji se najvišje temperature pričakujejo že v nedeljo in ponedeljek.
V nekaterih državah, vključno s Francijo in Nemčijo, so v zadnjih dnevih padali temperaturni rekordi, pri čemer je peklenska vročina že terjala več smrti, a razmere ne predstavljajo zgolj akutne težave. Italijanski kmetje, ki živijo ob porečju najdaljše italijanske reke, denimo že s strahom pogledujejo proti juliju.
Kmetje ob reki Pad, ki se vije čez sever Italije in se južno od Benetk izliva v Jadransko morje, med drugim prispevajo večino italijanskega mleka, iz katerega nato sirarji izdelujejo sloviti parmezan. A v teh dneh že s strahom pogledujejo proti reki, ki se ponaša z vse nižjim pretokom, obenem pa vanjo v njeni delti vdira slana morska voda.
Pretok še nikoli ni upadel tako hitro in tako zgodaj
Kot poroča tiskovna agencija AFP, reka Pad konec junija še nikoli ni imela tako nizkega pretoka, zaradi česar številne skrbi, da jih julija čaka uničujoča suša. Pretok je v samo nekaj dnevih upadel na manj kot 300 kubičnih metrov na sekundo. Za primerjavo, po podatkih italijanskega združenja za reko Pad Aipo reka junija povprečno beleži pretok v višini približno 1500 kubičnih metrov na sekundo.
»Še nikoli ni upadel tako hitro, tako zgodaj,« je za AFP poudaril Stefano Calderoni iz italijanskega združenja za namakanje Anbi. Vzdolž reke je mogoče opaziti vse več peščenih obrežij, ki jih običajno čez celotno leto prekriva voda, globina reke pa je na nekaterih mestih upadla na vsega meter.
Kmetje nižje ob porečju, ki se napaja iz številnih alpskih jezer, slednja pa se polnijo s pomočjo taljenja snega višje v gorah, so močno odvisni od te vode, saj jo uporabljajo za namakanje svojih polj. Kot opozarjajo okoljevarstveniki, na snežno pomoč iz višav ta trenutek ni mogoče več računati, saj se je ves sneg zaradi podnebnih sprememb do danes že stalil.
»Suša še ni udarila, a če se bo to nadaljevalo, je vode na voljo le še za slabe tri tedne,« je pojasnil Damiano Di Simine iz okoljevarstvene organizacije Legambiente.
Ob tem še vdor morske vode
V delti Pada se na drugi strani srečujejo s še eno težavo. V rečno ustje, ki so ga v zadnjih stoletjih za svoje potrebe preobrazili kmetje, namreč vdira slana morska voda, ki je segla že približno 20 kilometrov v notranjost. Tamkajšnjim kmetom se tako ne piše nič dobrega.
Dogajanje sicer poskušajo omejiti s pomočjo zapornic in pregrad, ki pa delujejo le ob dovolj velikem pretoku reke. Trenutni pretok niti približno ne zadošča, saj bi se moral po navedbah strokovnjakov kar podvojiti.
Za zvrhano mero težav so ob ustju reke poskrbele še makroalge oziroma večcelične morske alge, ki so se naravnost razbohotile, zaradi česar so na udaru še tamkajšnji ribiči.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
