Kaj se dogaja z mladimi? Nasilje, osamljenost in porušeni odnosi
Čeprav v Sloveniji na srečo še nismo bili priča streljanju na šoli, raziskave kažejo, da medvrstniško nasilje ni redek pojav.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Dr. Gordon Neufeld, priznani razvojni in klinični psiholog, ki je po svetu znan po svojem delu na področju navezanosti in razvoja otrok opozarja, da za skrajnimi dejanji pogosto stojijo globoka frustracija, osamljenost in porušeni odnosi med otroki in odraslimi.
Vsakič, ko svet pretresajo novice o napadu na šoli, se znova pojavi isto vprašanje: kaj se dogaja z današnjimi mladimi? V zadnjih letih smo bili priča več tragedijam, ki so odprle razpravo o nasilju med vrstniki, duševnem zdravju mladih in vplivu sodobne družbe na odraščanje. Slovenija se s takšnim scenarijem na srečo še ni soočila. Do danes pri nas ni bilo napada s strelnim orožjem na šoli. Toda to še ne pomeni, da nasilja med mladimi ni. Raziskave kažejo, da je medvrstniško nasilje v šolskem okolju precej razširjeno in da ga mnogi otroci doživljajo kot del vsakdanjega šolskega življenja.
Svet pretresajo napadi na šolah
Največ pozornosti javnosti pritegnejo najhujši primeri – napadi na šolah s strelnim orožjem, ki jih spremljamo predvsem v Združenih državah Amerike. Tam so takšni dogodki bistveno pogostejši kot drugod po svetu. Po podatkih ameriškega Nacionalnega centra za izobraževalno statistiko je bilo od leta 2000 do leta 2022 na osnovnih in srednjih šolah zabeleženih več kot 300 napadov, v katerih je bilo ubitih 131 ljudi, še skoraj 200 pa ranjenih.
Če upoštevamo širše incidente z orožjem na šolskih območjih – torej tudi primere, ko je bilo orožje uporabljeno ali izstreljeno brez smrtnih žrtev – so številke še precej višje. V nekaterih zadnjih letih so ameriške baze podatkov zabeležile več kot 40 napadov na šolah letno, skupaj pa več kot sto incidentov z orožjem na šolskih območjih. Samo leta 2022 je bilo na ameriških šolah 51 napadov, pri katerih je prišlo do smrti ali poškodb, kar je eno najvišjih števil v zadnjih desetletjih.
Raziskave kažejo tudi, da je število takšnih dogodkov v zadnjem desetletju opazno naraslo. Med letoma 2000 in 2010 so v povprečju zabeležili približno deset napadov letno, v zadnjih letih pa se številke pogosto povzpnejo nad trideset ali štirideset. Združene države imajo tako daleč največ šolskih streljanj na svetu – več kot vse druge razvite države skupaj. Raziskovalci to pogosto povezujejo predvsem z lažjo dostopnostjo strelnega orožja.
Evropa takšnih tragedij pozna bistveno manj. V zadnjih desetletjih so se sicer zgodili posamezni odmevni napadi, na primer na Finskem, v Nemčiji ali na Norveškem, vendar so takšni primeri redki. Prav zato vsakič znova sprožijo razpravo o nasilju med mladimi, duševnih stiskah in varnosti v šolah. Hkrati pa odpirajo tudi širše vprašanje: ali se nasilje med mladimi dejansko povečuje ali pa smo danes nanj preprosto bolj pozorni kot nekoč.
Nasilja med vrstniki je ogromno tudi pri nas
Čeprav v Sloveniji še nikoli ni prišlo do napada s strelnim orožjem na šoli, statistika kaže, da konflikti in nasilje med vrstniki niso redek pojav. Najbolj celovit vpogled v to daje mednarodna raziskava HBSC, ki jo v Sloveniji izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje in vključuje 11-, 13- in 15-letnike.
Po zadnjih podatkih raziskave je približno 11 odstotkov slovenskih mladostnikov poročalo, da so bili v zadnjih mesecih večkrat žrtve medvrstniškega nasilja. To pomeni, da je v povprečju v skoraj vsakem razredu vsaj en učenec, ki se redno sooča z zmerjanjem, poniževanjem ali izključevanjem. Okoli 6 odstotkov mladih priznava, da so sami večkrat nasilni do vrstnikov. Če pogledamo širšo sliko, so številke še višje. Približno petina učencev je vsaj enkrat doživela neko obliko medvrstniškega nasilja – bodisi žaljenje, širjenje govoric, izključevanje iz skupine ali fizično nadlegovanje.
Razlike med fanti in dekleti sicer obstajajo, vendar niso več tako izrazite kot nekoč. Fantje so še vedno nekoliko pogosteje vključeni v fizične konflikte, medtem ko se pri dekletih pogosteje pojavljajo oblike psihičnega nasilja, kot so izključevanje, poniževanje ali širjenje govoric.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na hitro rast spletnega nasilja. Po nekaterih raziskavah je kar 55 odstotkov fantov in približno 65 odstotkov deklet v zadnjih razredih osnovne šole že doživelo neko obliko spletnega nadlegovanja ali poniževanja. Internet in družbena omrežja tako postajajo prostor, kjer se medvrstniški konflikti ne končajo več pri šolskih vratih, ampak se lahko nadaljujejo tudi doma in se v zelo kratkem času razširijo med širši krog vrstnikov.
Kaj se dogaja z mladimi?
Kanadski razvojni psiholog dr. Neufeld, ki se že desetletja ukvarja z razvojem otrok in vprašanjem navezanosti, meni, da je pri razumevanju nasilja med mladimi ključno vprašanje odnosov med otroki in odraslimi. Po njegovem mnenju je eden največjih problemov sodobne družbe prav to, da so se ti odnosi v mnogih družinah in skupnostih začeli rahljati.
»Veliko otrok in mladih v sebi nosi ogromno, pogosto zavrto frustracijo. Glavni vir te frustracije je, da odnosi navezanosti ne delujejo več tako, kot bi morali,« pojasnjuje dr. Neufeld. Ko se otrok ne počuti dovolj varnega in podprtega v odnosu z odraslimi, se lahko ta frustracija kopiči. Sčasoma lahko postane tako močna, da se začne izražati v fantazijah o nasilju ali maščevanju.
Ob vsakem nasilnem dogodku se sicer pogosto pojavi razprava o vplivu družbenih omrežij, videoiger ali nasilnih vsebin na internetu. Dr. Neufeld opozarja, da ti dejavniki sami po sebi niso glavni vzrok. »Nasilje obstaja že dolgo, veliko preden so obstajala družbena omrežja ali videoigre. Ti dejavniki ne ustvarijo impulza za napad in ne dajejo energije za napad,« pravi.
O teh, trenutno aktualnih vprašanjih, bo dr. Neufeld spregovoril tudi ob svojem prihajajočem obisku v Sloveniji. V soboto, 21. marca, bo na Vrhniki potekal strokovni seminar o razumevanju čustvenih stisk in vedenjskih težav otrok, 24. marca pa bo v Kinu Šiška v Ljubljani predaval na večernem dogodku o starševstvu v času hitrih družbenih sprememb.
Po njegovem mnenju lahko digitalni mediji sicer vplivajo na to, kako se nasilne fantazije oblikujejo. V preteklosti so otroci svojo frustracijo pogosto izražali na način, ki so ga videli pri odraslih, na katere so bili navezani. Danes pa imajo pri tem vse večjo vlogo tudi internet in družbena omrežja, kjer se nasilni dogodki zelo hitro razširijo in lahko postanejo del kolektivne domišljije mladih.
Ključ do razumevanja nasilja zato po njegovem mnenju še vedno leži v odnosih. Če so otrokove najpomembnejše navezanosti usmerjene k odraslim, ki zanj skrbijo, se otrok spontano razvija v empatično in obzirno osebo. »Če so otrokove ključne navezanosti usmerjene k odraslim, ki mu lahko ponudijo skrb, varnost in počitek, se bodo tudi njegove frustracije izražale na bolj civiliziran način,« poudarja dr. Neufeld. Prav zato po njegovem mnenju največjo odgovornost nosijo družine. »Največja odgovornost je pri starših in starih starših, vendar jih mora pri tem podpreti celotna družba,« dodaja dr. Neufeld.
Največji izziv sodobne družbe
Kljub temu, da pri nas za zdaj do napadov v šolah še ni prišlo, zaskrbljujoča statistika kaže, da nasilje med vrstniki ostaja resen družbeni izziv. Za mnogimi konflikti se skrivajo stiske, ki jih odrasli pogosto opazimo prepozno.
Dr. Neufeld zato opozarja, da se moramo kot družba znova vprašati, kakšne odnose gradimo z otroki. »Naš največji izziv je ponovno osvojiti srca naših otrok in jim ponuditi skrb, ki jo tako zelo potrebujejo,« poudarja. Če bodo odnosi med otroki in odraslimi dovolj močni, se lahko tudi frustracije, ki so del odraščanja, izrazijo na način, ki ne vodi v nasilje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
