Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Svojo prvo lekcijo o mladoletniškem nasilju sem dobila pred mnogimi leti, ko sem še dokaj zelena novinarka obiskala prevzgojni dom za fante. Ravnatelj je iz mojih (butastih) vprašanj zaslutil, da mladoletne prestopnike kategoriziram nekako takole: morilci, roparji, pretepači … A vidite tistega fanta s knjigo na klopi, me je vprašal. To je najmanj problematičen delikvent med vsemi oziroma sploh ni problematičen, a je morilec. Ubil je očeta, ko je branil mamo. In še nekaj podobnih primerov je šlo skozi zidovje prevzgojne ustanove, ko se je zaradi dolgoletnega nasilja v mladih nabralo toliko strahu in jeze, da so ukrepali. Ker odrasli niso hoteli in znali. 

Slovenija

Za vrati prevzgojnega doma Radeče: kaj se zgodi z nasilnimi mladostniki?

Prejšnji teden je državni zbor sprejel zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bo začel veljati prihodnje leto, do takrat pa bo imela stroka v najširšem pomenu besede še veliko dela. Za hude prestopnike je namreč predviden center za mladostnike, kjer bodo obravnavani interdisciplinarno, kar popreproščeno pomeni – ugotovimo, zakaj je takšen in kako ga lahko spravimo na pravo pot. V obravnavo bodo vključeni tudi starši (saj so bili tudi zdaj), le da bodo morali nase prevzeti več krivde kot doslej. Kazenska odgovornost mladoletnikov ostaja enaka (med 14. in 18. letom morajo računati na to, da jih bodo dobili po prstih), mlajši prestopniki s svojimi starši vred pa bodo morali pod okrilje socialnega skrbstva in ustrezne stroke.

Ljudje

Nastja Holc, socialna pedagoginja na Dobu: Ne sme ti zmanjkati upanja

Skratka, blažena misel »saj mi nič ne morejo, ker še nimam 14 let«, odpade. Nasilništvo, izsiljevanje, sramotenje in podobno se torej ne bodo končali le s pridigami, ampak prinaša nov zakon tudi vrsto različnih kazni, odvisno od tega, koliko je mladoletnik star, kaj je zagrešil in kakšne so njegove sposobnosti.  Vzgojni ukrepi se ne bodo brisali iz evidence v enem (kot zdaj), ampak šele v dveh letih. In še nekaj – ukrepi se bodo začeli takoj, ko se prestopek zazna, kar je sicer lepo zapisano, je pa vprašanje, kako bo to v praksi.

Za »ne takoj« niso krive samo institucije, ampak ...

Nadaljevanje uvodnika si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 3. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana