Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Lovec na utrinke: Težko je v naši domovini pico jesti


Vasja Jager
19. 1. 2023, 07.00
Posodobljeno
10:29
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Slovenski študent, ta skoraj razprti cvet rožnate slovenske prihodnosti, je v resnih težavah.

vasja.jpg
revija Jana
Vasja Jager

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Z vsesplošnim dobičkarstvom navdahnjeni zlohotni gostinci so se namreč bojda zarotili, da bodo navili cene ponudbe po svojih birtijah, posledično pa menda za zneske študentkih bonov ni več mogoče dobiti drugega kakor kruh iz žagovine ali kos plesnive pice. Avtofagija in drugi blagri postenja gor ali dol, od časov mojega študija neznansko napredovala nevroznanost je dokazala, da astronomskih intelektualnih zahtev slovenskega visokega šolstva razvijajoči se možgani ne zmorejo prenesti zgolj na praznih ogljikovih hidratih – temveč potrebujejo najmanj biodizel, ki ga zagotavljajo ekološka hranila najvišje vrednosti, še najprimernejše pa bi bile redne porcije na tekočem vodiku pripravljenih kačjih bedrc in druge košte Ane Roš.

»Kos pice ni polnovredno kosilo,« je ob najavi vladne odločitve, da poviša znesek subvencij za študentske bone, dejal minister za delo Luka Mesec. Ima prav – polnovredno kosilo je lahko le cela pica, in še to obilno zalita s tabaskom, kronana z najmanj dvema jajcema in pospremljena s pol litra ustrezno jedkega, z radioaktivnimi primesmi obogatenega digestiva. Vsaj tako je pokazala moja uspešno zaključena osebna analiza z udeležbo v študiji, ki je v Ljubljani sicer potekala nekako v času poslednjih koliščarjev, njeni izsledki pa so v popolnem nasprotju z objektivnimi znanstvenimi dejstvi. Toda človek je, kar človek ve – človek pa ve le, kar je izkusil. Jaz sem tista leta na FDV preživel izključno na najbolj zanikrnih hidratih, ki jih je telesna mašina pokurila skoraj v celoti, neporabljeno pa brez težav v gosji maniri zavrgla v preobremenjeno kloako – pa se mi možgani zato niso spremenili v rozino in tudi faks sem zvozil brez težav. »FDV!« porečete – že, toda na bolj ali manj enaki dieti je bil v tistem geološkem veku ves slovenski študentaraj in za nikogar nisem slišal, da bi mu zavdale pomije, ki smo jih žrli. Nasprotno, vsaj zame, po pričevanjih sodobnikov pa tudi za večino drugih, so bila to mitološka zlata leta blaženosti in obilja, čas preden je človek utrgal brokoli spoznanja in se obsodil na prekletstvo vedenja o pomenu zdravega življenja.

Preberite še

Celotno kolumno si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 17. 01. 2023.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium
Jana

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.