© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Sporočilo sebi: ohrani radovednost!


Maria Ana Kolman
19. 5. 2024, 07.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Starejši ko smo, hitreje bežijo dnevi, meseci in leta. Gre za časovni paradoks, ki ga nekateri razlagajo z drugačnim dojemanjem iztekajočega se časa. Objektivni čas je določen s časovnico in vsak dan ima enako število ur. Subjektivno dojemanje časa pa ni konstanta: dan je lahko neskončno dolg ali pa zelo kratek. Tekst: MARIA ANA KOLMAN

Jana
OGLASNI PROSTOR
Vaš oglas se lahko nahaja tukaj
pocutje (1).jpg
revija Jana
Zakaj čas v starosti teče hitreje?

Vzrok za različno dojemanje časa je odziv naših možganov na zunanje okoliščine. Če je življenje rutina, vse teče po ustaljenih tirih, nam je vse znano, smo vse že videli, skratka nič ni novega, nič zanimivega, nič, kar bi nas presenečalo in nam vzbujalo radovednost, se možgani na to odzovejo z nezanimanjem: oni že vedo to in ono, sploh vse na svetu, zato zavržejo podrobnosti neke situacije, ker pač ne vidijo nič novega. Čas mineva z bliskovito hitrostjo. V otroštvu pa je zanje vse nerazumljivo, vse novo in neznano, zato zahteva natančno preučevanje. Subjektivni čas posledično teče počasneje.

Jana
OGLASNI PROSTOR
Vaš oglas se lahko nahaja tukaj

Če smo vsega navajeni, dan hitro mine

V reviji Nature Human Behavior so bili pred kratkim objavljeni izsledki zanimive raziskave skupine znanstvenikov o tem, kako možgani obdelujejo vizualne informacije. Izkazalo se je, da je človeško dojemanje časa neločljivo povezano z našimi čutili. »Ker nimamo senzoričnega organa, namenjenega kodiranju časa, vsi senzorični organi dejansko prenašajo časovne informacije,« pravi Virginie van Wassenhove, kognitivna nevroznanstvenica na Univerzi Paris-Saclay v Essonnu v Franciji. V poskusu so udeleženci različno zaznavali čas, ki so ga porabili za gledanje slike, odvisno od tega, kako zanimiva se jim je zdela. Bolj so si zapomnili tiste, za katere so mislili, da so jih gledali dlje. Poskus je bil zelo preprost: na zaslonu so se prikazovale slike v enakih časovnih intervalih. Nato so ljudi prosili, da poročajo, katere slike so bile po njihovem mnenju prikazane dlje časa in katere bolj na kratko. Izkazalo se je, da bolj ko je bila slika zanimiva, dlje se jim je zdela prikazana. Od tod izhaja zaključek: če možgani ugotovijo, da na prizoru ni ničesar zanimivega, da je vse preprosto in razumljivo, se zdi, da je fotografija utripnila in izginila. Toda če se možgani začnejo zanimati in poglabljati v prizor, uporabljajo močne procesorje za razumevanje. In to je tisto, kar dojemamo kot daljši čas oziroma subjektivni občutek časa.

Preberite še

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 14. maj, 2024.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!

Naročite Jana Premium
Jana

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

01_Jana_20.jpg
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!
Jana
OGLASNI PROSTOR
Vaš oglas se lahko nahaja tukaj
jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!

Naročite Jana Premium

© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.