Shutterstock

Morda je zgornji naslov nekoliko pretiran, ni pa več senzacionalističen. Žal. Klimatske spremembe prinašajo veliko pogostejše vremenske ekstreme, kot smo jih bili vajeni. Stoletne poplave prihajajo na vsakih nekaj let, v Sloveniji smo že imeli tornado, ki smo ga prej poznali le iz ameriških filmov, toča, debela kot jajce, ni več izjema, plazovi odnašajo hiše, vetrovi pa dobivajo rušilno moč. Blisk in grom nas v resnici še najmanj ogrožata, čeprav smo se ju navajeni najbolj bati.

Evropa se segreva najhitreje od vseh celin

Vreme v Evropi ni nič več dolgočasno. Lansko leto je zaznamovala vrsta kontrastnih vremenskih dogodkov s hudimi vročinskimi valovi, sušo in gozdnimi požari na eni ter katastrofalnimi poplavami in plazovi na drugi strani. Iz poročila Stanje evropskega podnebja za leto 2023, ki sta ga objavili Svetovna meteorološka organizacija (SMO) Združenih narodov in služba za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus Evropske unije, je razvidno, da se Evropa med vsemi celinami segreva najhitreje. Temperature tu se dvigajo še enkrat hitreje od globalnega povprečja. Leta 2023 je spreminjajoče se podnebje podrlo več rekordov, med drugim je prineslo največji gozdni požar na celini in največje število dni z ekstremnim toplotnim stresom. Da o poplavah pri nas sploh ne govorimo. Letos ni nič bolje. Italija, Avstrija, Bosna, Hrvaška, Francija, Švica ..., huda neurja, poplave, toča in plazovi so že terjali življenja, tudi otroška. Medtem na jugu pritiska vročina, ki je povzročila še več smrti. S počitnic se nikoli ne bo vrnilo tudi šest turistov. Število groženj zdravju in življenju, povezanih z ekstremnimi vremenskimi in podnebnimi dogodki, narašča. 2023 bo šlo v zgodovino tudi zato, ker je Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo prvič v zgodovini razglasil podnebno krizo in z njo povezane ekstremne vremenske dogodke za izredne razmere v javnem zdravju.

Vročinski valovi po Evropi vplivajo na zdravje in življenje milijonov ljudi. Leta 2022 je ekstremna vročina zahtevala več kot 60.000 življenj, do leta 2050 pa bi se ta številka lahko dvignila na 120.000 umrlih letno. Ekstremna vročina v poletnih mesecih postaja norma, ne izjema. Ledeniki se topijo, spreminja se vzorec padavin. Dež pade v velikih količinah naenkrat, kar prinaša katastrofalne dogodke, kot so obsežne poplave, ki so lani poleg nas prizadele Italijo, Grčijo, Norveško in Švedsko. Izjemno mokro leto je prineslo sedem odstotkov več padavin, kot je povprečje; v nekaterih delih Grčije je v enem dnevu padla enoletna količina padavin. Hkrati je južna Evropa doživela dolgo sušo in gozdne požare. Skupno število in resnost ekstremnih dogodkov se povečujeta. Ocena kaže, da je bilo gospodarske škode v Evropi leta 2023 za 13,4 milijarde evrov, prizadeti pa so bili milijoni ljudi. Ekstremno vreme je zahtevalo tudi vsaj 151 življenj. Ob tem je stara celina na vremenske ujme nepripravljena. Ker nekoč niso pomenile večje nevarnosti, kar eden od osmih Evropejcev živi na območju, ki je zdaj ogroženo zaradi poplav – tam pa stoji tudi veliko evropske najpomembnejše infrastrukture. Med drugim poplave ogrožajo vsaj tretjino naših čistilnih naprav in več kot vsako deseto bolnišnico.

V Sloveniji nas bo tepla voda

Največji smrtni davek, povezan z vremenom, terja ekstremna vročina. V zadnjih 20 letih se je umrljivost zaradi nje povečala za približno 30 odstotkov, število smrti zaradi vročine pa je zdaj skoraj dvakrat večje v primerjavi z letom 2000.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,   št. 28, 9. julij, 2024.

revija Jana