Ni mi vseeno: Svet je grd
Ker imam čas, kolumne pišem na obroke. In jih po potrebi prilagajam. Še včeraj, dobesedno, se je zdelo, da se v Sloveniji vse vrti okoli volitev, že danes ne štejejo nič.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Počilo je na Bližnjem vzhodu. Spet Trump. Doma mu ne gre. 60 odstotkov Američanov ga ne mara. In je šel »delat red« na Bližnji vzhod. Ruši režime, ruši svetovni red, načenja svetovno gospodarstvo, pobija – večinoma – nič krive ljudi. Mimo vseh utečenih protokolov, kongresa in institucij, ki naj bi varovale mednarodno pravo in protokole, sproža vojne. Tudi v EU se prižigajo rdeči alarmi. Tudi Slovenci počasi spoznavamo, da se svet vrti drugače, kot smo upali, da se bo. Vedno pogosteje je slišati, ne le iz Amerike, da je EU zadremala, zaspala. Prihodnost postaja negotova. Vemo, Slovenija je majhna država. Nismo samooskrbni. Nimamo nafte, nimamo redkih rudnin, brez uvožene hrane bi bili lačni.
Svet ni eden, svetov je več. Listam časopis. Na prvih straneh vojne, mrtvi, genocid, na peti pa članek o neverjetnem podvigu zdravnikov, ki so s pomočjo kdo ve od kod pripeljanega doniranega organa rešili življenje na smrt bolnemu otroku. V Sloveniji še živimo v svetu, kjer vsako življenje šteje, a že jutri se lahko zbudimo v drugačnem. Drži, za naše potomstvo smo si predstavljali lepši svet in drugačne izzive. Gotovo ne tistih iz tridesetih prejšnjega stoletja. Nemci in sosedje niso pozabili preteklosti in svojih grehov. Pa vseeno že nekaj časa v evropske parlamente prihajajo stranke, ki se niti fašističnih načel ne sramujejo. Italija, Francija, Portugalska, Avstrija, Madžarska … Tudi v evropskem parlamentu se skrajna desnica krepi.
Volitve so privilegij demokracije. Načeloma vsem polnoletnim ponujajo možnost vpliva na izbiro politične nomenklature. Verjamem, da mnogi nad ponudbo niso navdušeni. Sploh tisti, ki kdaj spremljajo TV-prenose iz parlamenta. Kar tam slišimo, je pogosto dno dna. Razumem vse, ki preklopijo. Med njimi že dolgo ni izven politike uveljavljenih, spoštovanih in uglednih doktorjev znanosti, profesorjev, umetnikov. Večina današnjih poslancev svoj CV (življenjepis) povzame v treh stavkih. Kako je mogoče, da ljudje brez vsake kulture, razgledanosti, znanja … sploh postanejo poslanci? Odgovor je preprost. Zato, ker jih takšne, kot so, volivci volimo. Če je udeležba na volitvah višja, je praviloma pestrejši tudi izbor. A kaj ko imamo z udeležbo kar precej težav.
Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 10. marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.