Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025

Darka Rački pravi, da je čisto običajna mama, ki ima rada otroke. Toda hkrati je tudi glas vseh rejnikov in rejnic, ki z razširjenimi rokami in odprtim srcem v svoje domove sprejemajo ranjene duše, te pa morda takrat prvič v življenju spoznajo, kako je, če jih ima nekdo rad in kaj je sploh družina. »Upam, da se bo več ljudi odločilo tako pomagati otrokom in jim z ljubečo podporo vrniti vero vase. Meni je to dalo vse, predvsem pa sem dobila družino,« pravi ta preprosta, topla ženska, ki je z zdaj že pokojnim možem Petrom v rejništvo sprejela sedem globoko ranjenih otrok, ker ji narava ni omogočila pestovati svojih.

Glasovanje za SLOVENKO LETA 2025 poteka TUKAJ.

S tem je svojim rejencem omogočila, da so sestopili iz začaranega kroga družinskih travm in so danes uspešni mladi ljudje. V njenem domu danes živijo še štirje, tri starejše mladenke pa so se osamosvojile, si ustvarile svoje družine, a še vedno rade prihajajo domov. Darka in njen mož sta si od vsega začetka želela veliko družino. Na naraven način ni šlo, a tudi po šestih postopkih umetne oploditve sreče ni bilo. Ker je bilo tudi s posvojitvami takrat po osamosvojitvi težko, so jima na centru za socialno delo predlagali rejništvo. Odločitev sta zapečatila z obljubo, da bodo to njuni otroci in da jim bosta zagotavljala vse. Za tri otroke sta bila prva rejnika, štirje so k njima prišli iz rejništev ali zavodov.

Ker sta imela oba v življenju kar nekaj težkih preizkušenj, ki sta jih morala predelati, da sta lahko šla v življenju naprej, sta toliko lažje pomagala svojim otrokom. Po navadi sta vedela ali čutila, v kakšni stiski so, in jih znala z ljubečo podporo in potrpljenjem opolnomočiti za življenje. »Veliko smo se pogovarjali in za kuhinjsko mizo po navadi vse uredili,« se smeji Darka. Že od prvega otroka pa sta ves čas sodelovala tudi s starši otrok, da so vedno vedeli, kje so njihove korenine. Danes so njeni otroci uspešni mladi ljudje, ki se lahko zanesejo nanjo, predvsem pa lahko najdejo oporo drug v drugem.

Slovenija

Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025

Samo običajna mama

Oba z možem sta si želela veliko družino, a ker jima ta ni bila namenjena po naravni poti, sta dala možnost otrokom, ki toplega ognjišča niso imeli. »Za te otroke bi naredila res vse in sva tudi naredila; vse, kar sva zmogla. In jaz se še vedno trudim.«

Njihovi starši so prav tako naši

Skupaj z otroki je sprejela tudi njihove starše, ker so pač »tudi oni naši«, pravi. »Zelo pomembno se mi zdi, da otrok ve, kdo so njegovi roditelji in kje so njegove korenine. Če to veš, ti je lažje v življenju. Ob stikih s starši opazijo razlike v njihovem življenju in svojem rejniškem, vidijo, kje bi lahko pomagali sebi in naredili spremembe, ko odrastejo. Ne glede na to, kaj se v njihovih družinah dogaja, imajo otroci svoje starše radi in mislijo, da jim jih je nekdo 'vzel'. Ob srečanju s starši in izkušnjami iz naše družine pa vidijo, da imamo dobre odnose in veliko lažje odraščajo. To se je pri nas izkazalo za zelo dobro odločitev.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 8, 24. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana